IPSC pravila
 IPSC PRAVILA ZA STRELJANJE S KRATKOCEVNIM OROŽJEM 2015.pdf | 1579 kB |
Mednarodna zveza za praktično streljanje
Pravila za streljanje s kratkocevnim orožjem
Januar 2015
Prevod iz angleščine – Sanja Vrhovec
Donator sredstev Avto cesar d.o.o.
(Samo originalna, angleška verzija Pravilnika velja za uradno verzijo)
International Practical Shooting Confederation
PO Box 972, Oakville, Ontario
Canada L6K 0Ba
Copyright © 2015 International Practical Shooting Confideration
1 POGLAVJE: Načrtovanje proge
Sledeča splošna načela za načrtovanje prog predstavljajo kriterije, odgovornosti in omejitve oblikovalcem
prog kot arhitektom strelskega športa IPSC.
1.1 OSNOVNA NAČELA
1.1.1 Varnost – Pri načrtovanju, postavljanju in izvedbi tekmovanj IPSC mora biti osnovna skrb
namenjena varnosti.
1.1.2 Kakovost - Vrednost IPSC tekmovanja se določa na podlagi kakovosti izziva, predstavljenega
skozi načrtovane strelske proge. Strelske proge morajo biti v prvi vrsti načrtovane tako, da
preizkusijo tekmovalčeve strelske sposobnosti in ne njegovih fizičnih zmožnosti.
1.1.3 Ravnovesje - Natančnost, moč in hitrost so enakovredni elementi IPSC streljanja, z latinskimi
besedami izraženi “Diligentia, Vis, Celeritas” (“DVC”). Uravnoteženost proge je v veliki meri
odvisna od izziva, ki ga predstavlja. Kljub temu morajo biti vse proge načrtovane in IPSC tekme
izvedene na način, da se vse tri elemente lahko ocenjuje enakovredno.
1.1.4 Raznolikost - Izzivi IPSC streljanja so raznoliki. Čeprav ni nujno načrtovati nove proge za vsako
tekmovanje, pa se nobena proga ne sme ponavljati v tolikšni meri, da bi se ta lahko uporabljala
kot mera za ocenjevanje strelskih sposobnosti IPSC.
1.1.5 Prosti slog - IPSC tekmovanja omogočajo izbiro prostega sloga. Tekmovalcem mora biti
dovoljeno, da rešijo predstavljen izziv s prosto izbiro sloga in za tekme s pištolo ter šibrenico
velja streljanje v tarče po načelu “ko in od koder so vidne”. Po startnem signalu strelske proge ne
smejo zahtevati obvezne menjave-polnjenja orožja, niti določati strelnega mesta, lokacije ali
položaja - razen v primerih, ki so navedeni v nadaljevanju. Smejo pa se ustvariti okoliščine,
prepreke in druge fizične ovire, zaradi katerih je strelec primoran uporabiti določeno strelno
mesto, lokacijo ali položaj.
1.1.5.1 Na tekmovanjih I. in II. stopnje ni potrebno striktno izpolnjevati zahtev prostega sloga ali
omejitve števila strelov (glej poglavje 1.2).
Copyright © 2015 International Practical Shooting Confideration
1.1.5.2 Kratke proge in klasifikacijske proge lahko vključujejo obvezne menjave in lahko
narekujejo strelno mesto, lokacijo in/ali lokacijo položaj. Kadar se zahteva obvezna
menjava, mora to biti izvedeno po tekmovalčevem streljanju na prvo tarčo in pred
strelom v zadnjo tarčo. Kršenje tega pravila se kaznuje z eno proceduralno kaznijo.
1.1.5.3 Splošne proge in klasifikacijske proge lahko predpisujejo uporabo samo močne ali šibke
roke, brez potrebe, da se za to uporablja fizično onemogočanje s sredstvi za
uveljavljanje predpisanega (npr. s kavljem ali zanko kot pritrdilni element). Samo
močno ali samo šibko roko, se mora uporabljati od določene točke proge pa do
preostanka proge.
1.1.5.4 V kolikor pisana navodila za progo določajo uporabo samo močne ali šibke roke, se
upošteva pravilo 10.2.8. V primeru, da se od tekmovalca zahteva da samo nosi, zadrži
ali ujame nek predmet med poskusom na strelski progi, se upošteva pravilo 10.2.2.
1.1.5.5 Načrtovalci proge lahko dovolijo tekmovalcu, da sam izbere mesto znotraj označenih linij
strelnega območja, kjer bo čakal znak za start.
1.1.6 Težavnost - IPSC tekmovanja predstavljajo različne stopnje zahtevnosti. Pritožba ni možna na
noben strelski izziv z razloga, da je prezahteven. To se ne nanaša na “ne-strelske izzive”, saj
morajo biti objekti prirejeni tako, da omogočajo vsem tekmovalcem, ne glede na njihovo višino in
težo da dokončajo progo.
1.1.7 Izziv - IPSC tekmovanja priznavajo težavnost uporabe strelnega orožja polne moči v dinamičnem
streljanju in zato morajo vsi tekmovalci uporabljati in dosegati minimalen faktor moči streliva, ki
odraža ta izziv.
1.2 TIPI STRELSKIH PROG
IPSC tekme so lahko sestavljene iz sledečih tipov strelskih prog:
1.2.1 Splošne strelske proge:
1.2.1.1 “Kratke proge” ne smejo zahtevati več kot 12 nabojev za dokončanje. Načrtovanje proge
in postavitev ne smeta zahtevati več kot 9 točkovnih zadetkov iz enega mesta ali
položaja.
1.2.1.2 “Srednje proge” ne smejo zahtevati več kot 24 nabojev za dokončanje. Postavitev proge
ne sme zahtevati več kot 9 točkovnih zadetkov iz enega mesta niti omogočiti
tekmovalcu, da strelja na vse tarče samo z enega mesta ali položaja.
1.2.1.3 “Dolge proge” ne smejo zahtevati več kot 32 nabojev za dokončanje. Postavitev proge ne
sme dovoljevati več kot 9 točkovnih zadetkov iz enega mesta, niti omogočiti
tekmovalcu, da strelja na vse tarče samo z enega mesta ali položaja.
1.2.1.4 Odobreno ravnovesje za IPSC tekmovanje je razmerje treh kratkih prog proti dvema
srednjima progama in eni dolgi progi (glej “Odobrena razmerja prog” dodatek A4).
1.2.1.5 Začetek proge s praznim “ležiščem” in/ali brez okvirja, oziroma s praznim
bobničem/cilindrom (glej poglavje 8), se naj ne bi za zahtevalo na več kot 25 % prog na
tekmovanju.
1.2.2 Posebne strelske proge:
1.2.2.1 “Klasifikacijske proge” - strelske proge, so objavljene s strani regionalnega direktorja
in/ali IPSC in so na razpolago tekmovalcem za regionalno ali mednarodno klasifikacijo.
Klasifikacijske proge morajo biti postavljene v skladu s temi pravili ter izvedene
natančno po navodilih in diagramih, ki so sestavni del teh navodil. Da bi bile priznane,
morajo biti rezultati dostavljeni pooblaščenem subjektu in v zahtevanem formatu (z
ustrezno pristojbino, če je ta zahtevana).
1.2.2.2 “Shoot-off” - dogodek, ki se vodi ločeno od tekme. Dva upravičena tekmovalca,
istočasno streljata na dva identična in sosednja niza tarč v procesu medsebojne
eliminacije - v eni ali več rundah (glej dodatek A3). Vsak niz tarč ne sme zahtevati več
kot 12 nabojev in vsak tekmovalec mora opraviti obvezno menjavo po streljanju na
prvo tarčo ter pred strelom v zadnjo tarčo. Neupoštevanje pomeni avtomatično izgubo
runde.
1.3 IPSC SOGLASJE
1.3.1 Organizatorji tekme, ki si želijo pridobiti soglasje IPSC morajo ravnati po splošnih načelih za
načrtovanje in postavitev strelskih prog, kot tudi upoštevati vse odredbe IPSC Pravil in predpisov,
ki se nanašajo na to disciplino. Strelska tekmovanja, ki ne izpolnjujejo zahtev, ne dobijo soglasja
in ne smejo biti objavljena ali oznanjena kot IPSC tekmovanja.
1.3.2 Skupine tarč, rekvizitov in postavitve strelske proge, ki so predložene IPSC-ju za soglasje in jih ta
smatra za nelogične ter nepraktične ne bodo odobrene (glej zadnjo verzijo napotkov “Postavljanje
tarč” v posebni izdaji).
1.3.3 Predsednik IPSC, njegov asistent ali uradnik konfederacije (v tem zaporedju), lahko odvzamejo
IPSC soglasje za tekmo v kolikor smatrajo, da tekma ali katerikoli del tekme:
1.3.3.1 Odstopa od namena ali načel načrtovanja proge; ali
1.3.3.2 Je postavljena v nasprotju z odobrenim soglasjem za proge; ali
1.3.3.3 Je v nasprotju s katerimkoli od pravil IPSC; ali
1.3.3.4 Lahko škoduje ugledu športa IPSC; ali
1.3.3.5 Določbe Pravila 6.5.1.1 niso upoštevane ( prav tako glej pravilo 4.3.1.1.)
1.3.4 Zahteve in priporočila za IPSC tekmo so določena v dodatku A1.
2 POGLAVJE: Postavitev strelišča in prog
Sledeča osnovna navodila za postavljanje prog navajajo kriterije, odgovornosti in omejitve za strelske
proge na tekmovanjih IPSC. Načrtovalci prog, organizatorji tekmovanj in uradno osebje se morajo ravnati
po teh pravilih.
2.1 Splošna pravila
2.1.1 Fizična postavitev proge - Za varnost in varnostne ukrepe, postavljene proge, organizacijo
tekmovanja ter postavljene zahteve za izvedbo strelskih prog je odgovoren organizator
tekmovanja, ki pridobi dovoljenje s strani glavnega sodnika (Range Master - v nadaljevanju RM).
Med tekmovanjem mora biti za varnost poskrbljeno v taki meri, da se preprečijo kakršnekoli
poškodbe tekmovalcev, ostalega osebja in gledalcev. Načrti prog naj bi preprečevati nepazljivo in
nevarno ravnanje tekmovalcev kjerkoli je to mogoče. Na vsaki strelski progi je potrebno
predvideti tudi primeren dostop in prostor za gibanje sodnikom, ki nadzorujejo tekmovalca.
2.1.2 Varni koti streljanja - Proge morajo biti vedno postavljene tako, da vedno upoštevajo varni kot
streljanja. Poskrbeti je treba za varno konstrukcijo okvirjev in tarč, da se prepreči morebitne
odboje izstrelka. Kjer je možno, se dimenzije in nasipi za ustavljanje nabojev ter stranski
varnostni nasipi določijo kot del načrta proge. V kolikor ni drugače predpisano je maksimalen kot
cevi 90 stopinj v vse smeri, merjen s sprednje strani tekmovalca, kateri je obrnjen direktno proti
zadnjemu delu strelišča. Vse kršitve se obravnavajo po pravilu 10.5.2.
2.1.2.1 Glede na direktivo in odobritev regionalnega direktorja (v nadaljevanju RD), so dovoljeni
drugačni (povečani ali zmanjšani) varni koti na progi ali celem strelišču. Kršitve se
obravnavajo po pravilu 10.5.2. Spremembe kotov, kot tudi vse ostale pogojne dejavnike
(npr. zmanjšan vertikalni kot, ki je uporabljen, ko je prst znotraj sprožilca) se mora
objaviti pred začetkom tekmovanja in morajo biti navedene v pisnih navodilih za progo
(glej tudi poglavje 2.3.).
2.1.3 Minimalne (varne) razdalje - Ko se na strelski progi uporablja kovinske tarče ali kovinske
“neprebojne pregrade”, je zaradi varnosti potrebno zagotoviti, da tekmovalci in sodniki med
streljanjem ostanejo na razdalji vsaj sedmih (7) metrov in kadarkoli je mogoče naj se v ta namen
postavijo fizične ovire. V kolikor se za omejevanje gibanja do kovinskih tarč uporabljajo mejne
črte gibanja morajo biti te od tarč oddaljene najmanj osem (8) metrov, tako da je ta v primeru, da
jo tekmovalec prestopi še vedno oddaljena več kot sedem (7) metrov od tarče ( glej pravilo
10.4.7.). Omejitve iz te določbe se nanašajo tudi na ostalo kovinsko opremo ali kovinske naprave,
ki se uporabljajo na strelski progi.
2.1.4 Namestitev tarče - Ko je proga postavljena tako, da so tarče razen vzdolž strelišča nameščene
tudi na drugih mestih, morajo organizatorji in sodniki zaščititi in omejiti prostor v katerega imajo
tekmovalci, sodniki in gledalci dostop. Vsakemu tekmovalcu mora biti dovoljeno, da rešuje
tekmovalne probleme na svoj način in brez ovir, zaradi katerih bi lahko bilo njegovo ravnanje
nevarno. Tarče morajo biti postavljene tako, da tekmovalec s streljanjem ne krši predvidenih
varnih kotov.
2.1.5 Tekmovalna površina - Da se zagotovi varno premikanje tekmovalcev in osebja mora biti teren
strelišča ( tla ) pripravljen pred tekmovanjem, površino pa je potrebno ohranjati v primernem
stanju tudi med tekmo. Predvidevati je treba vremenske vplive saj lahko vplivajo na dejavnost
tekmovalcev. Sodnikom in streliškemu osebju je dovoljeno kadarkoli dodati pesek ali drugi
material na poškodovano površino strelišča. Zoper tovrstni način vzdrževanja strelišča se ni
možno pritožiti ali ugovarjati.
2.1.6 Ovire - Naravne ali ustvarjene ovire morajo omogočati tekmovalcem, da enakovredno zaključijo
progo ne glede na njihovo višino in konstrukcijo, ter hkrati zagotavljajo varnost vsem
tekmovalcev, uradnim osebam tekmovanja in gledalcem.
2.1.7 Skupne strelne črte - Proge s katerih več tekmovalcev istočasno strelja z iste strelne črte (npr.
shoot-off) morajo omogočati minimalno razdaljo treh (3) metrov med tekmovalci.
2.1.8 Postavljanje tarč - Poskrbeti je potrebno, da so papirnate tarče postavljene tako, da se prepreči
možnost strela skozi eno tarčo v drugo.
2.1.8.1 Položaj tarče mora biti na stojalu jasno označen ali stojalo pritrjeno na podlago, da se pri
menjavi tarč tekom tekmovanja zagotovi isto mesto. Vrsta tarče naj bo označena in
identificirana na vsakem stojalu, da v času tekmovanje ne bi prišlo do zamenjave
točkovne tarče s kazensko.
5
2.1.8.2 Kadar se papirnate in kovinske tarče nahajajo ena poleg druge, je potrebno zagotoviti da
je tveganje za trganje ali luknjanje papirnate tarče zaradi odbitih delcev s kovinske tarče
minimalno.
2.1.8.3 Kadar se uporabljajo IPSC poperji naj bo površina in lokacija pripravljena tako, da se na
tem mestu zagotovi dosledno delovanje skozi celotno tekmovanje.
2.1.8.4 Statične tarče – (Tarče, ki se ne aktivirajo) ne smejo biti nagnjene pod kotom večjim od
90 stopinj od vertikalnega položaja.
2.1.9 Nasipi - Vsi nasipi predstavljajo “prepovedana območja” v času trajanja tekme, za vse prisotne,
razen v primeru, ko to dovoli sodnik (Range Officer - v nadaljevanju RO), (glej poglavje 10.6).
2.2 Kriteriji za postavljanje prog
Pri postavljanju prog se sme uporabiti razne fizične ovire, ki omejijo gibanje tekmovalcev in povečajo
tekmovalni izziv:
2.2.1 Prestopne črte - gibanje tekmovalca se omejuje predvsem s fizičnimi ovirami, vendar se med
drugim lahko uporabi tudi prestopno linijo, in sicer:
2.2.1.1 Da prepreči nevarna ali nerealistično približevanje ali oddaljevanja od tarče.
2.2.1.2 Da simulira fizične ovire ali zaščitni zid (strelec v tarče strelja izza teh ovir).
2.2.1.3 Da definira meje prostora ali njegovega dela s katerega se strelja.
2.2.1.4 Prestopne linije morajo biti čvrsto pritrjene ter v višini najmanj dveh (2) centimetrov nad
nivojem tal. Izdelane naj bodo iz lesa ali čvrstega materiala in v konsistentni barvi
(priporoča se rdeča barva) na vseh progah na tekmi. V kolikor prestopne linije niso
postavljene tako, da označujejo celoten prostor gibanja na progi, morajo biti dolge
najmanj 1.5 metra, drugače pa velja, da te meje segajo v neskončnost (glej tudi pravilo
4.4.1).
2.2.1.5 Kadar ima proga vidno označene prestopne linije ali natančno označeno strelno območje,
se vsakemu tekmovalcu, ki uporabi bližnjico/območje izven označene proge ali prostora
za gibanje, dodeli proceduralno kazen za vsak strel, ki je izstreljen po tem, ko je
uporabil bližnjico.
2.2.2 Ovire - Proge lahko vsebujejo večje ovire, ki jih morajo tekmovalci premagati. Take ovire ne
smejo biti višje od dveh (2) metrov. Ovire, višje od enega (1) metra morajo biti opremljene s
plezalnimi pripomočki in tekmovalcu omogočati varnost na sledeči način:
2.2.2.1 Ovire morajo biti čvrsto pritrjene in podprte, da omogočijo trdno oporo, ko so v uporabi.
Vse ostre ali grobe površine na ovirah naj bodo odstranjene, da se zmanjša možnost
poškodbe tekmovalca in/ali ostalega osebja.
2.2.2.2 Stran po kateri se tekmovalec spušča mora biti brez ovir in naravnih nevarnosti.
2.2.2.3 Tekmovalcem se mora dovoliti, da ovire pred pričetkom strelne proge preizkusijo.
2.2.2.4 Od tekmovalca se ne sme zahtevati da orožje vstavi v tok pred premagovanjem ovir.
2.2.3 Ovire – morajo biti izvedene na sledeč način:
2.2.3.1 Morajo biti dovolj visoke in močne, da služijo predvidenemu namenu. Če niso
opremljene s platformo s katere se strelja, se za ovire, ki so postavljene najmanj 1.8
metra v višino smatra, da segajo neomejeno v višino (glej tudi pravilo 10.2.11).
2.2.3.2 Nameščene morajo imeti prestopne črte - fault lines, ki segajo od stranskih robov ovire
nazaj.
2.2.4 Tuneli - Tunel, v katerega ali skozi katerega mora tekmovalec iti je lahko izdelan iz različnih
primernih materialov in kakršnekoli dolžine. Vendar pa mora imeti stranske odprtine, da RO
varno nadzoruje gibanje tekmovalca. Robovi tunela naj bodo zaščiteni v tolikšni meri, da
tekmovalcu in uradnem osebju zmanjšajo nevarnosti poškodb. Načrtovalci proge naj jasno
določijo vhodni in izhodni del tunela ter vse omejitve v primeru streljanja znotraj tunela (npr.
linije prestopa). Glej tudi pravilo 10.5.4.
2.2.5 “Cooper tunel” - Cooperjev tunel temelji na vertikalni konstrukciji, ki podpira nepritrjen material
(npr. lesene deske), ki se lahko premaknejo ali zrušijo, če se jih tekmovalec dotakne (glej pravilo
10.2.5). Ti tuneli so lahko narejeni na katerikoli višini, vendar material na vrhu zaradi varnosti
tekmovalca ne sme biti tako težek, da bi povzročil poškodbo, če bi padel (glej tudi pravilo
10.5.4).
2.2.6 Rekviziti na progi - Ker je vsa strelska oprema namenjena, da podpira težo tekmovalca med
gibanjem ali streljanjem tarč, mora biti izdelana tako, da tekmovalcu in osebju zagotavlja varnost.
Sodniku morajo omogočiti stalni nadzor nad gibanjem tekmovalca ter biti dovolj trdni in močni,
da zdržijo uporabo vseh tekmovalcev.
2.2.7 Okna in odprtine - Postavljena naj bodo na višino, ki odgovarja večini tekmovalcem, z možnostjo
koriščenja trdne klopi za tekmovalce, ki to zahtevajo, pri čemer se kazenske točke ne odbijajo.
2.3 Preoblikovanje/prilagoditev proge
2.3.1 Uradno osebje na tekmovanju lahko v soglasju z RM iz katerihkoli razlogov spremenijo fizično
postavitev proge ali predvideni potek strelske proge. Vsaka fizična sprememba ali dodatek na že
objavljeno progo mora biti končan pred začetkom streljanja na progi.
2.3.2 Vsi tekmovalci morajo o morebitnih spremembah biti obveščeni čimprej in najkasneje v času
podajanja navodil s strani sodnika zadolženega za določeno progo.
2.3.3 Če RM odobri kakšno od sprememb po začetku tekmovanja, potem mora narediti sledeče:
2.3.3.1 Dovoliti nadaljevanje proge tako, da sprememba velja le za tekmovalce, ki še niso
zaključili strelske proge. Če je tekmovalec s svojimi dejanji povzročil spremembo,
mora ta progo ponoviti, ko je popravljena (pravilo 2.3.4.1.); ali
2.3.3.2 Če je to možno, zahtevati od vseh tekmovalcev, da ponovijo spremenjeno progo, ne glede
na prejšnje rezultate poskusa, ki se izbrišejo iz rezultatov tekmovanja.
2.3.3.3 Tekmovalec, ki odkloni ponavljanje proge po odredbi sodnika po tej ali kateri drugi točki
pravil, bo imel rezultat za to progo nič (0), ne glede na prejšnje rezultate poskusa.
2.3.4 Če RM (v posvetu z MD) ugotovi, da fizična sprememba ali sprememba postopka vpliva na
enakost na tekmi in ni možno, da bi vsi tekmovalci ponavljali progo ali če velja, da je proga
neprimerna za izvedbo, se progo odstrani s tekmovanja, rezultati tekmovalcev za to progo se
morajo izbrisati iz rezultatov tekmovanja.
2.3.4.1 Tekmovalcu, ki je diskvalificiran na progi katera je kasneje odstranjena s tekmovanja, se
odobri nadaljevanje tekmovanje, pod pogojem da RM ali Arbitražna komisija (komur se
je tekmovalec najviše pritožil) smatra, da je diskvalifikacija tekmovalca neposredno
povezana z razlogi, zaradi katerih je bila proga umaknjena.
2.3.5 V primeru slabega vremena lahko RM odredi, da se papirnate tarče opremi s prozorno zaščito
in/ali nadstreškom. Zoper to odredbo se ni možno pritožiti (glej pravilo 6.6.1). Zaščitni material
se postavi na vse tarče, ki so pod vplivom slabega vremena in ostane na vseh tarčah dokler RM ne
prekliče zahteve.
2.3.6 Če RM (v dogovoru z MD) oceni, da vremenski ali kateri drugi pogoji lahko ogrožajo varnost
in/ali potek tekme, lahko vse tekmovalne aktivnosti prekini. Prekinitev traja vse dokler ne
odredijo nadaljevanja streljanja.
2.4 Varna območja – varnostna cona
2.4.1 Organizator tekme je odgovoren za izgradnjo in postavitev zadostnega števila varnih con za
tekmo. Cone naj bodo ustrezno postavljene, lahko prepoznavne in označene.
2.4.2 Varnostna območja morajo imeti mizo z jasno označenimi mejami območja in varno smerjo cevi.
Če obstaja zaustavi nasip in/ali bočne stene, morajo te biti izdelane iz materialov sposobnih, da
ustavijo izstreljeni naboj. Varnostne cone na turnirjih in tekmovanjih z dolgocevnim orožjem
morajo imeti stojala za dolgocevno orožje, ki so postavljena v neposredni bližini cone, vendar ne
v sami coni za varno postavitev pušk in šibrenic z ustjem cevi navzgor.
2.4.3 Tekmovalcem je dovoljeno, da uporabljajo varnostne cone brez nadzora, za aktivnosti navedene v
nadaljevanju in pod pogojem, da ostanejo znotraj meja cone ter, da je orožje obrnjeno v varno
smer. Kršitve se sankcionirajo z diskvalifikacijo (glej pravilo 10.5.1). Dovoljeno je:
2.4.3.1 Vzeti orožje iz torbe, pospraviti orožje v torbo in dati prazno orožje v tok.
2.4.3.2 Vaditi poteg orožja iz toka, "suho" sprožanje, ponovno vstavljanje praznega orožja v tok.
2.4.3.3 Vaditi vstavljanje ter odstranjevanje praznih okvirjev v/iz orožja in/ali repetiranje orožja.
2.4.3.4 Izvesti preglede, razstaviti, očistiti, popraviti in vzdrževati orožje, dele orožja ter druge
opreme.
2.4.4 Uporaba slepih in/ali polnih nabojev – tako samostojnih, pakiranih ali v okvirjih, napravah za
hitro polnjenje je v varnostnem območju strogo prepovedana (glej pravilo 10.5.12).
2.5 Prostor za poskusno streljanje
2.5.1 Ko je na tekmi na razpolago prostor za poskusno streljanje, mora biti ta nadzorovan s strani RO.
2.5.2 Tekmovalci lahko testirajo delovanje njihovega orožja in streliva, z upoštevanjem vseh pravil o
varnosti, kot tudi časovnih in ostalih omejitev, ki jih izda sodnik.
2.5.3 Na turnirjih III. stopnje ali več ter na tekmovanjih z dolgocevnim orožjem bi moralo biti
zagotovljeno, da so na razpolago IPSC papirnate in kovinske tarče (kadar je mogoče elektronske
ali samodejno ponastavljive) tekmovalcem za nastrelitev njihovega strelnega orožja znotraj
navodil prikazanih v dodatku C3.
2.6 Prodajni prostor
2.6.1 Prodajalci (posamezniki, podjetja in ostali, ki razstavljajo ali prodajajo izdelke na IPSC tekmi), so
v celoti odgovorni za varnost in varno ravnanje proizvodov ter ostalih predmetov v njihovi
oskrbi. Razstavni eksponati ne smejo predstavljati nevarnosti za prisotne, tako da mora biti
razstavno orožje onesposobljeno.
2.6.2 RM (v dogovoru z direktorjem tekmovanja) mora jasno označiti prostor za prodajo in lahko
predpiše “Pravila obnašanja”, ki veljajo za vse prodajalce. Pravil se morajo jasno držati ter svoje
izdelke razstavljati v skladu s predpisi.
2.6.3 Tekmovalci lahko rokujejo s praznim razstavljenim orožjem samo znotraj prodajnega prostora,
pri čemer orožje nikoli ne sme biti usmerjeno proti ljudem.
2.6.4 Tekmovalcem v prodajnem območju ni dovoljeno potegniti tekmovalnega strelnega orožja ali ga
dati v tok (glej pravilo 10.5.1). Tekmovalcem, ki potrebujejo pomoč prodajalca ali servis orožja,
ga morajo, preden ga predajo, v varnostni coni najprej pospraviti v torbo oz škatlo za orožje.
2.7 Prostor za higieno
2.7.1 Zagotovljeno mora biti zadostno število prostorov za higieno z umivalniki in sredstvi za čiščenje
rok, ki so v neposredni bližini toalete in blizu vhoda prostorov s hrano.
3 POGLAVJE: Informacije o strelski progi
3.1 Osnovna pravila
Tekmovalec je odgovoren, da varno opravi vse zahteve proge. Od njega se lahko to utemeljeno pričakuje
šele, ko je seznanjen (ustno ali fizično) s pisnimi navodili, ki morajo zahteve za progo ustrezno obrazložiti
tekmovalcem. Informacije o progi se delijo na:
3.1.1 Objavljene strelske proge - registriranim tekmovalcem in/ali njihovim “regionalnim direktorjem”
se zagotovi, pridobitev identične informacije o strelski progi, v enakem času in pred tekmo.
Informacije se poda v tiskani ali elektronski obliki ali na spletni strani (glej tudi odstavek 2.3).
3.1.2 Neobjavljene strelske proge - velja enako kot pravilo 3.1.1, razen da podrobnosti za strelsko
progo niso objavljene vnaprej. Navodila za progo so podana v pisni obliki.
3.2 Pisna navodila za strelsko progo
3.2.1 Navodila, v skladu s Pravili in odobrena s strani RM, morajo biti pred začetkom tekme objavljena
na vsaki strelski progi. Navodila se smatrajo kot ažurna in razveljavijo vse informacije, ki so bile
objavljene ali posredovane tekmovalcem pred tekmo. Vsebovati morajo vsaj naslednje podatke:
- Tarče (tip in število)
- Število nabojev, ki se točkujejo
- Stanje pripravljenosti orožja
- Startni položaj
- Začetek starta: zvočni ali vidni signal
- Postopek
3.2.2 Sodnik, ki je zadolžen za strelsko progo, mora navodila prebrati vsaki skupini strelcev dobesedno
tako, kot so napisana. Prav tako sme vizualno prikazati sprejemljivo startno pozicijo in stanje
pripravljenosti orožja.
3.2.3 Glavni sodnik sme zaradi jasnosti, enotnosti ali varnosti kadarkoli spremeniti pisana navodila
proge (glej odstavek 2.3).
3.2.4 Ko sodnik tekmovalcem prebere navodila proge in odgovori na vsa vprašanja, je tekmovalcem
dovoljen ogled strelske proge (“walkthrough”). Trajanje ogleda, ki ga določi sodnik proge je
enako za vse tekmovalce. Če proga vsebuje premične tarče ali podobne predmete se njihovo
delovanje predstavi vsem tekmovalcem na tekmi enako.
3.3 Lokalna, regionalna in nacionalna pravila
3.3.1 IPSC tekme se izvajajo s pomočjo Pravil, ki veljajo za to disciplino. Organizator tekmovanja ne
sme uveljavljati lokalnih pravil, razen če je to potrebno za izpolnjevanje lokalne zakonodaje. Vsa
prostovoljno sprejeta pravila, ki niso v skladu pravili IPSC se jih ne sme uporabiti na IPSC
tekmah brez soglasja regionalnega direktorja in IPSC izvršnega odbora.
4 POGLAVJE: Oprema na strelišču
4.1 Tarče - osnovna pravila
4.1.1 Samo tarče, ki jih odobri IPSC skupščina in tarče, ki popolnoma odgovarjajo tehničnim
specifikacijam v dodatku B in C so primerne za IPSC tekme.
4.1.1.1 V kolikor ena ali več tarč na tekmi ne ustrezajo natančno navedenim specifikacijam in če
nadomestnih tarč ni na voljo, glavni sodnik odloča ali je odstopanje sprejemljivo za
tekmo ter katere določbe odstavka 2.3 bo uveljavil, če jih bo. Odločitev RM bo sprejeta
samo za tekmo, ki že poteka. To pravilo ne bo veljalo za nadaljnje tekme na isti lokaciji
niti za kasnejšo uporabo teh tarč na drugi tekmi.
4.1.2 Točkovne tarče na IPSC tekmah so enobarvne in iste barve, in sicer:
4.1.2.1 Točkovno območje IPSC tarč in “mini tarč” naj bo svetlo rjave barve, razen, kadar po
mnenju RM pomanjkanje kontrasta z okoljem zahteva druge barve.
4.1.2.2 Celotna sprednja površina točkovnih kovinskih tarč naj bo enobarvna, po možnosti bele
barve.
4.1.3 Kazenske “No-shoot” - kazenske tarče morajo biti tekom cele tekme ali turnirja jasno označene z
X ali so enobarvne, vendar v drugi barvi kot točkovne tarče. Papirnate in kovinske kazenske tarče
se po barvi lahko razlikujejo, vendar pa morajo biti identične barve in iz istega materiala na celi
tekmi (npr. če so kovinske kazenske tarče rumene barve, morajo biti v tej barvi celo tekmo ali
turnir).
4.1.4 Tarče, ki se jih uporablja na strelski progi so lahko delno ali v celoti skrite za prebojno ali
neprebojno zapreko, kot sledi:
4.1.4.1 Zapreka, ki skriva celo tarčo ali samo del tarče se smatra kot neprebojna. Kadarkoli je
mogoče naj neprebojna zapreka ne bo simulirana ampak izdelana z uporabo
neprebojnih materialov (glej pravilo 2.1.3). Cele papirnate tarče se ne sme uporabiti le
kot neprebojne zapreke.
4.1.4.2 Zapreka pripravljena zgolj za prikrivanje tarč velja za prebojno zapreko. Krogle, ki
prebijejo prebojno zapreko in zadenejo katero od točkovnih mest tarče se točkujejo.
Streli, ki prebijejo skozi prebojno zapreko pred streljanjem v kazensko tarčo se
kaznujejo. Vsa točkovna mesta tarč prikrita z prebojno zapreko naj ostanejo v celoti
razpoložljiva za streljanje in ne smejo biti odrezana. Tarče prikrite za prebojno zapreko
morajo biti vidne skozi prebojno zapreko ali pa naj bo izza zapreke viden vsaj del tarče.
4.1.5 Delitev tarče na več delov z uporabo trakov, barve ali česa drugega in/ali postavljanje "mini
tarče" na večjo je prepovedana.
4.1.6 Za aktiviranje premičnih tarč je dovoljena le uporaba IPSC tarč ter mehanskih ali elektronskih
naprav.
4.2 Dovoljene IPSC paprirnate tarče
4.2.1 Za uporabo na IPSC tekmah sta odobreni dve vrsti papirnatih tarč (glej dodatek B). IPSC mini
tarča je namenjena simulaciji normalne IPSC tarče postavljene na daljši razdalji. Obe velikosti se
lahko uporablja na isti strelski progi pod pogojem, da so vse mini tarče postavljene vsaj dva (2)
metra za najbolj oddaljeno veliko tarčo v tej skupini tarč (npr. če je najdaljša normalna tarča v tej
skupini postavljena na razdalji 15 metrov, potem je mini tarča postavljena na razdalji vsaj 17
metrov).
4.2.2 Papirnate tarče morajo imet točkovne linije (scoring lines) ter 0.5 cm (mini tarče 0.3 cm)
netočkovne meje, ki so vidno označene na sprednji strani tarče. Obe naj bosta vidni z razdalje ne
več kot 10 metrov. Točkovna polja nagrajujejo faktor moči na IPSC tekmovanjih.
4.2.2.1 Sprednja stran papirnatih kazenskih tarč mora imeti jasno prepoznavno netočkovno mejo.
Če na tej tarči ni perforiranega netočkovnega roba ali drugega načina označevanja mora
RM zahtevati, da se ta označi na 0.5 cm (mini tarče na 0.3 cm).
4.2.3 Kadar je točkovno polje papirnate tarče delno skrito,morajo načrtovalci proge neprebojno zapreko
simulirati na enega od sledečih načinov:
4.2.3.1 Da dejansko skrijejo vidni del tarče (glej pravilo 4.1.4.1); ali
4.2.3.2 Da odrežejo del tarče, ki naj bi bil skrit za neprebojno zapreko. Tovrstne tarče se označi z
0.5 cm (mini tarče z 0.3 cm) netočkovne linije v dolžini celotnega odrezanega
točkovnega dela tarče (glej pravilo 4.2.2); ali
4.2.3.3 Da se tisti del papirnatih tarč, ki je skrit za neprebojno zapreko obarva ali prelepi s
trakom (da je vidno kontrastna barva) in jasno določi rob.
4.2.3.4 Ko so papirnate tarče deloma skrite, odrezane, obarvane ali prelepljene mora biti del vseh
točkovnih območij vsaj malo viden.
4.2.4 Neprebojne zapreke (in prekrivajoče kazenske tarče) ne smejo popolnoma prekrivati območja A
na deloma skriti papirnati tarči.
4.3 Dovoljene IPSC kovinske tarče
4.3.1 Splošna pravila
4.3.1.1 Kovinske in kazenske tarče, ki se med streljanjem naključno obrnejo na rob ali vstran so
strogo prepovedane. Posledica njihove uporabe je odvzem verifikacije IPSC
tekmovanja.
4.3.1.2 Kovinske in kovinske kazenske tarče za katere RO ugotovi, da so zaradi zadetka v
podstavek, poškodbe naprave, ki jih podpira (ali drugega razloga - npr. veter, odboj,
košarica šibrenega streliva, ipd.) padle ali se obrnile se smatrajo za okvaro opreme na
progi (glej pravilo 4.6.1).
4.3.1.3 Kovinske tarče in kazenske kovinske tarče nimajo točkovne mejne črte – netočkovnega
roba.
4.3.1.4 Točkovne kovinske tarče morajo ob zadetku pasti ali se prevrniti, da se točkujejo.
4.3.2 IPSC poperji
4.3.2.1 IPSC poperji in IPSC mini poperji so odobrene kovinske tarče zasnovane tako, da
prepoznajo moč streliva in so kalibrirane na način opisan v dodatku C1.
4.3.2.2 IPSC mini poperji se uporabljajo za simulacijo IPSC poperjev postavljenih na večji
razdalji. Obe velikosti se lahko uporablja skupaj na istem strelnem območju in pod
pogojem, da so vsi mini poperji postavljeni vsaj 2 metra naprej (za poperjem) od najbolj
oddaljenega točkovnega ali kazenskega poperja v tem območju tarč (npr. če je najbolj
oddaljen točkovni ali kazenski poper postavljen na razdalji 15 metrov, potem je razdalja
mini poperja vsaj 17 metrov).
4.3.3 IPSC plošče
4.3.3.1 Uporabljajo se lahko kovinske plošče različnih velikosti (glej dodatek C3).
4.3.3.2 Kovinske plošče niso zasnovane za prepoznavanje moči in niso predmet kalibracije ali
kalibracijskih izzivov (pritožbe tekmovalca po kalibraciji). Če je kovinska plošča
ustrezno in neposredno zadeta (npr. s polnim premerom krogle) in se ne prevrne, RO
lahko odloči, da gre za okvaro streliščne opreme na progi in tekmovalcu odredi
ponavljanje proge(reshoot) po tem, ko se okvarjena plošča popravi.
4.3.3.3 Kovinska plošča, ki ne pade ali se ne prevrne ob prvem zadetku temveč šele ob drugem
strelu ni razlog za ponavljanje proge.
4.3.3.4 Kovinska plošča se ne sme uporabljati kot edini tip tarče na progi. Najmanj ena papirnata
IPSC tarča ali točkovni poper (poleg papirnate ali kovinske kazenske tarče) naj bo
vključena na progo.
4.3.4 No-shoot - kazenske tarče
4.3.4.1 Kovinski kazenski poperji in plošče so izdelani tako, da se ob zadetku prevrnejo ali
padejo lahko pa tudi ostanejo na mestu. V vseh primerih, če so zadeti se jih mora po
točkovanju ponovno pobarvati drugače naslednji tekmovalec ne more dobiti kazenskih
točk za zadetke vidne na površini.
4.3.4.2 Kovinske kazenske tarče se uporabljajo v normalni velikosti in obliki papirnatih tarč.
4.4 Lomljive in sintetične tarče
4.4.1 Lomljive tarče, kot so “glinasti golobi” in keramične ploščice, opeke niso dovoljene kot tarče na
IPSC strelskih tekmah s kratkocevnim orožjem niti se jih ne sme uporabiti za meje prestopa ali
podobno kar bi prineslo kazenske točke.
4.4.2 Sintetične tarče (npr. samotesnilne ipd.), ki se včasih uporabljajo na zaprtih streliščih niso
dovoljene na tekmah III. stopnje ali več. Tarče se smejo uporabljati le z dovoljenjem regionalnega
direktorja in sicer na tekmah I. in II. stopnje, ki se odvijajo znotraj območja regije.
4.5 Preurejanje streliščne opreme ali podlage
4.5.1 Tekmovalcem ni dovoljeno, da kadarkoli na progi preurejajo podlago (tla), naravno rastje,
konstrukcije, opornike ali druge streliščno opremo (vključno s tarčami, stojali in aktivatorji tarč).
Vsaka kršitev se po odločitvi sodnika kaznuje s proceduralno kaznijo.
4.5.2 Tekmovalec sme od uradnega osebja zahtevati , da se zagotovijo ukrepi za enake pogoje glede
površine proge, postavitev tarč in drugih elementov. O zahtevi dokončno odloča glavni sodnik
RM.
4.6 Okvara streliščne opreme in ostalo
4.6.1 Oprema na progi mora izziv za vse tekmovalce predstavljati na enakovreden in pošten način. Med
okvaro opreme se šteje (vendar ni omejeno le na to) premik papirnatih tarč, predčasno aktiviranje
kovinskih ali premičnih tarč, okvara mehansko ali elektronsko vodenih naprav ter okvara odprtin,
vrat in ovir.
4.6.1.1 Razglasitev in/ali uporaba orožja kot streliščne opreme je prepovedana.
4.6.2 Tekmovalcu se po odpravi napake omogoči ponavljanje proge v primeru, če zaradi okvare
opreme ne more dokončati proge ali če kovinske ali premične tarče niso pripravljene pred
startom.
4.6.2.1 Nepripravljene (niso polimane-zakrpane) papirnate tarče se ne štejejo kot okvara opreme
na progi (glej pravilo 9.1.4).
4.6.2.2 Če je ena ali več tarč na progi nepopolnih oziroma postavljenih popolnoma drugače kot
prej, sodnik lahko ponudi ponovitev(reshoot) streljanja enemu ali več tekmovalcem.
4.6.3 Večje okvare strelske opreme na progi so razlog, da se progo izbriše iz rezultatov tekmovanja
(glej pravilo 2.3.4).
5 POGLAVJE: Oprema tekmovalca
5.1 Strelno orožje
5.1.1 Orožje je ločeno in določeno po skupinah (glej dodatek D), vendar morajo strelne proge ostati
enake za vse skupine.
5.1.2 Minimalna dovoljena dimenzija naboja za kratkocevno orožje uporabljeno na IPSC tekmah je
9x19 mm. Najmanjši dovoljen premer naboja je 9 mm (0.354 inča).
5.1.3 Namerilne naprave
Tipi namerilnih naprav, ki jih ločuje IPSC so:
5.1.3.1 "Odprta namerilna naprava" je pritrjena na pištolo, ki nima elektronskega krogotoka ali
leč. Vstavki z optičnimi vlakni se ne štejejo kot leče.
5.1.3.2 "Optično elektronske namerilne naprave" (vključno z baterijsko svetilko) so pritrjene na
pištolo, ki ima elektronski krogotok in/ali lečo.
5.1.3.3 RM ima najvišjo avtoriteto pri razporeditvi namerilnih naprav, ki se uporabljajo na IPSC
tekmi in njihovo skladnost s temi pravili, vključno s pravili skupin v dodatku D.
5.1.4 Teža sprožilca pri strelnem orožju ni omejena, razen če ni drugače navedeno v dodatkih (glej
dodatek D). Vseeno mora sprožilni mehanizem funkcionirati varno.
5.1.5 Sprožilec in/ali njegovi dodatki, ki so razširjeni čez branik so izrecno prepovedani.
5.1.6 Strelno orožje mora biti vzdrževano, delovati pravilno in varno. V ta namen lahko RO kadarkoli
zahteva pregled orožja in ostale opreme, da preveri ali deluje varno. Vsak del opreme, ki ga RO
razglasi za nedelujočega ali nevarnega mora biti odstranjeno s tekme dokler se napaka ne odpravi.
Popravljena oprema se ponovno uporablja na tekmi ob privolitvi glavnega sodnika RM (glej tudi
pravilo 5.7.5)
5.1.7 Tekmovalec mora na vseh progah na tekmi uporabljati isto orožje in namerilne naprave. Če se
zgodi, da se orožje in/ali namerilna naprava pokvari ali postane nevarna jo tekmovalec zamenja z
dovoljenjem RM in pod sledečimi pogoji:
5.1.7.1 Nadomestno strelno orožje izpolnjuje vse zahteve tekmovalne skupine, v kateri tekmuje;
in
5.1.7.2 Tekmovalec z menjavo orožja ne pridobi nikakršne prednosti; in
5.1.7.3 Strelivo, ki ga uporablja z nadomestnim orožjem doseže minimalni faktor moči.
5.1.8 Če tekmovalec brez odobritve RM zamenja ali znatno priredi orožje in/ali namerilne naprave med
tekmo, bo to sankcionirano po pravilu 10.6.1.
5.1.9 Tekmovalec na progi ne sme uporabiti ali nositi več kot eno orožje (glej pravilo 10.5.7).
5.1.10 Prepovedano je kratkocevno orožje s kopiti in/ali s sprednjimi ročaji katerekoli vrste (glej pravilo
10.5.15).
5.1.11 Kratkocevno orožje, ki omogoča rafalno in/ali polno avtomatsko delovanje ( kjer z enim samim
strelom ali aktivacijo sprožilca izstrelimo več kot eno kroglo), je prepovedano (glej pravilo
10.5.15).
5.1.12 Kratkocevno orožje z več kot eno cevjo ni dovoljeno.
5.2 Tok in ostala oprema tekmovalcev
5.2.1 Prenašanje in shranjevanje – Kratkocevno orožje je treba nositi izpraznjeno v torbi ali kovčku,
izdelanem za varno shranjevanje orožja ali v toku, ki je varno pritrjen na pasu tekmovalca.
Kršitev se obravnava po pravilu 10.5.13.
5.2.1.1 Tekmovalec, ki na IPSC tekmo pride s polnim orožjem se mora nemudoma zglasiti pri
sodniku RO, ki nadzira varno izpraznitev orožja. Neupoštevanje pravila se kaznuje po
pravilu 10.15.13.
5.2.1.2 Orožje, ki se nosi v toku mora biti prazno, brez nabojnika, kladivce ali udarna igla
(striker) mora biti v neaktivnem položaju, spuščen. Ob neupoštevanju pravila
tekmovalec najprej dobi opozorilo, vse nadaljnje kršitve na istem tekmovanju se
obravnavajo po pravilu 10.6.1.
5.2.2 Rokovanje z orožjem izven meja varnega območja in brez nadzora ali soglasja RO ni dovoljeno.
Rokovanje vključuje odstranitev ali vstavitev orožja v tok, tudi če je pokrito z zaščitnim
pokrovom in/ali vstavljeno ali odstranjeno s tekmovalca, ko je celo ali delno v toku. Kršenje se
obravnava po pravilu 10.5.1.
5.2.3 Če v navodilih ni drugače navedeno, se mora pas na katerem je pritrjen tok in ostala pripadajoča
oprema nosi v višini pasu. Pas, podpas ali oboje mora biti trdno pripeti/prišiti okoli pasu ali
zavarovan z minimalno tremi zankami pritrjeni na hlače.
5.2.3.1 Tekmovalke ženskega spola v vseh skupinah se morajo držati zgornjih navodil, s tem da
pas s tokom in ostalo opremo lahko nosi v višini bokov. V kolikor nosi en pas v višini
pasu mora biti tok in pripadajoča oprema na spodnjem pasu.
5.2.4 Rezervno strelivo, nabojniki in naprave za hitro polnjenje naj se nosijo v nosilcih posebej
izdelanih za ta namen. Dodatne okvirje in naprave za hitro polnjenje je dovoljeno nositi tudi v
zadnjih žepih hlač.
5.2.4.1 Ko startna pozicija zahteva, da so vsi nabojniki in naprave za hitro polnjenje postavljeni
na mizi in podobno, tekmovalec po signalu za začetek lahko vzame in nosi opremo
kjerkoli na sebi. To dejanje se ne šteje kot kršitev za to skupino.
5.2.4.2 Če ni določeno v pisnih navodilih proge ali zahtevano s strani RO, se pozicije toka in
ostale opreme med progami ne sme zamenjati in premikati.
5.2.5 Kjer tekmovalna skupina določa maksimalno dovoljeno razdaljo med tekmovalčevim orožjem ter
opremo in telesom, sme RO preveriti ustreznost z merjenjem najkrajše razdalje med
tekmovalčevim trupom in sredino najdaljšega dela ročaja orožja in/ali opreme za hitro polnjenje.
5.2.5.1 Meritve se opravlja, ko tekmovalec stoji v naravnem/sproščenem položaju (glej dodatek
E2).
5.2.5.2 Vsak tekmovalec, ki pred startnim signalom ne izpolnjuje zahtev mora opremo
nemudoma popraviti in prilagoditi zahtevam tekmovalne skupine v kateri tekmuje. RO
sme odobriti določeno odstopanje od zahtev tekmovalne skupine glede na anatomijo
tekmovalca saj nekateri tekmovalci niso zmožni popolnoma ustrezati zahtevam.
5.2.6 Strelske tekme s kratkocevnim orožjem ne smejo zahtevati uporabe točno določenega tipa ali
vrste toka in pripadajoče opreme. Če RM sklepa, da je tekmovalčev tok nevaren zahteva, da se ga
popravi na zadovoljivo raven - če ne, se ga s tekme umakne. V kolikor so tok in ostala oprema
opremljeni s trakovi in/ali pokrivali, se morajo uporabiti pred ukazom "POZOR" “STAND BY”
(glej pravilo 8.3.3).
5.2.7 Tekmovalcu ni dovoljeno na strelsko progo, če nosi več kot en tok, ali v naslednjih primerih:
5.2.7.1 Če uporablja “ramenski tok” ali pritrdilne vrvice (vidne ali skrite), razen kakor to določa
pravilo 5.2.8.
5.2.7.2 Tok z orožjem pri katerem je peta pri dnu ročaja pod zgornjim robom nosilnega pasu
opreme (glej dodatek E3b), razen kakor to določa pravilo 5.2.8.
5.2.7.3 Če tok omogoča, da orožju, ki se nahaja v njem, da je ustje cevi usmerjeno več kot 1
meter od tekmovalčevih nog, ko ta stoji naravno/sproščeno.
5.2.7.4 Tok, ki popolnoma ne preprečuje dostopa ali aktivacije sprožilca orožja, ki je v toku.
5.2.8 Če direktor tekmovanja smatra, da je tekmovalec aktivni predstavnik zakona (policije ali vojske),
sme ta uporabljati svoj službeni tok z dodatno opremo. O tem ali je določena oprema varna za
uporabo na IPSC tekmi dokončno odloča glavni sodnik RM.
5.2.9 Tekmovalci za katere RM meni, da so trajno ali začasno onesposobljeni dobijo posebno
dovoljenje, da namestijo tok/opremo tako kot jim najbolj ustreza. O ustreznosti in varnosti
opreme ima končno odločitev RM.
5.2.10 V nekateri tekmovalnih skupinah (glej dodatek D), niti orožje (z vsemi dodatki), niti tok in
pripadajoča oprema ne smejo segati čez meje narisane v dodatku E2. Vsaka neskladnost z zgoraj
navedenim se mora na zahtevo RO primerno in varno popraviti(odstraniti) - v nasprotnem
primeru se upošteva pravilo 6.2.5.1.
5.3 Primerna obleka
5.3.1 Nošenje maskirnih in ostalih oblačil, ki so podobna policijskim ali vojaškim (razen za same
pripadnike policije/vojske) ni zaželeno. Direktor tekmovanja odloči kakšnih oblačil tekmovalci
ne smejo nositi.
5.4 Zaščita oči in sluha
5.4.1 Vse prisotne na tekmi je treba opozoriti, da je zaščita za oči in sluh v njihovem lastnem interesu
ter je bistvenega pomena za preprečevanje poškodb. Najbolj priporočljivo je, da se nosi zaščito
cel čas tekmovanja.
5.4.2 Organizator tekmovanja lahko zahteva, da so na tekmovanju in strelišču prisotni le tisti, ki imajo
zaščito za oči in sluh. V tem primeru morajo uradne osebe tekmovanja obvezno zagotoviti, da vsi
prisotni nosijo primerno zaščito.
5.4.3 Če sodnik ugotovi, da je tekmovalec izgubil zaščitno opremo za sluh ali vid ali se mu je ta snela,
ali je progo začel brez nje, ga nemudoma ustavi in dodeli ponovitev proge po tem, ko si zaščito
popravi.
5.4.4 Tekmovalec, ki nenamenoma izgubi zaščitno opremo v času ko je na progi ali začne progo brez
zaščite se sme zaustaviti (z orožjem usmerjenim v varno smer), in na problem opozoriti sodnika,
ki bo postopal enako kot v prejšnjem primeru.
5.4.5 V času trajanja proge se snemanje zaščite z namenom pridobitve ponavljanja proge šteje za
nešportno vedenje (glej pravilo 10.6.2).
5.4.6 V kolikor RO smatra, da tekmovalec, ki se pripravlja za progo nima primerne zaščite za oči/ušesa
lahko od njega zahteva, da to popravi preden mu dovoli nastopati. RM poda končno odločitev v
tej zadevi.
5.5 Strelivo in z njim povezana oprema
5.5.1 Tekmovalci na IPSC tekmah so v celoti odgovorni, da je vso njihovo strelivo popolnoma varno za
uporabo. Tako niti IPSC, RO, uradno osebje ali katerakoli druga organizacija včlanjena v IPSC
ter njeni sodniki ne prevzemajo odgovornosti in ne odgovarjajo za morebitne poškodbe, nesreče
ali celo smrt, ki so lahko posledica zakonite ali nezakonite uporabe streliva.
5.5.2 Vse strelivo tekmovalca, nabojniki in naprave za hitro polnjenje morajo ustrezati predpisanim
kriterijem za določeno tekmovalno skupino (glej dodatek D).
5.5.3 Rezervne nabojnike, naprave za hitro polnjenje ali strelivo lahko tekmovalec, ki jih po startnem
signalu izpusti ali mu padejo pobere, z upoštevanjem varnostnih pravil.
5.5.4 Uporaba prebojnega, vžigalnega in/ali označevalnega streliva je prepovedana na vseh IPSC
tekmah. (glej pravilo 10.5.15).
5.5.5 Strelivo, ki iz enega naboja izstreli več kot eno kroglo ali drugi točkovni izstrelek je prepovedano
(glej pravilo 10.5.15).
5.5.6 Če RO meni, da je neko strelivo nevarno mora biti nemudoma umaknjeno s tekmovanja (glej
pravilo 10.5.15).
5.6 Kronograf in faktor moči
5.6.1 Faktor moči je za vsako tekmovalno skupino določen v dodatku D. Za določanje faktorja moči
vsakega tekmovalca posebej se mora uporabi enega ali več uradnih kronografov na tekmi. Če
kronografa ni, velja faktor, ki ga je prijavil tekmovalec.
5.6.1.1 Faktor moči, ki omogoča da je rezultat uvrščen v rezultat tekme se imenuje “nižji faktor”
(Minor). Najnižja meja moči za nižji faktor (Minor) in druge posebne zahteve
tekmovalne skupine so navedeni v dodatku D.
5.6.1.2 Nekatere tekmovalne skupine ponujajo večji faktor moči imenovan “višji faktor”
(Major), ki tekmovalcu omogoča, da pridobi več točk za zadetke v zunanja polja
točkovnih papirnatih tarč. Faktor moči za višji faktor (Major) in ostale posebne zahteve
tekmovalne skupine so navedene v dodatku D.
5.6.1.3 Vrednost zadetkov glede na nižji in višji faktor so prikazani v dodatku B in C.
Metodologija, ki določa merjenje faktorjev je opisana v naslednjem odstavku.
5.6.2 Kronograf mora biti postavljen v skladu z navodili proizvajalca. Uradno osebje tekme ga pregleda
vsak dan na sledeči način:
5.6.2.1 Na začetku prvega dne tekme RO z uradnim kalibracijskim orožjem preko kronografa
izstreli tri(3) naboje uradnega kalibracijskega streliva in izmeri povprečno hitrost
nabojev.
5.6.2.2 Vse naslednje dni tekmovanja se postopek ponovi z uporabo istega streliva in orožja
(najbolj priporočljivo z iste tovarniške serije).
5.6.2.3 Kronograf se šteje znotraj dovoljenih toleranc v kolikor je povprečna dnevna hitrost
znotraj +/-5% dosežene povprečne hitrosti iz pravila 5.6.2.1.
5.6.2.4 Če je razlika večja od zgoraj navedene vrednosti, bo RM ukrepal po lastni presoji, da
popravi situacijo. Primer formule, ki se uporablja za zapis dnevnih odčitavanj je
prikazan v dodatku C4.
5.6.2.5 Ko pride prva skupina na testiranje (in vse naslednje skupine, vsak naslednji dan
tekmovanja), mora biti uradna tehtnica za merjenje tekmovalnih krogel kalibrirana po
navodilih proizvajalca (pravilo 5.6.3).
5.6.3 Postopek preverjanja streliva tekmovalca
5.6.3.1 Strelivo se mora testirati s tekmovalčevim orožjem. Pred in/ali po testiranju se orožje
tekmovalca in sestavni deli v nobenem primeru ne smejo modificirati ali spreminjati.
Orožje mora ostati v istem stanju kot za tekmovanje. Kršitev pravila se obravnava po
poglavju 10.6.
5.6.3.2 Od vsakega tekmovalca bo za testiranje s kronografom odvzeta količina osmih (8)
nabojev v času in mestu, ki ga določi uradno osebje tekme. Od tekmovalca lahko
zahtevajo tudi dodatno testiranje streliva v času trajanja tekme.
5.6.3.3 Od osmih (8) odvzetih nabojev se ena krogla stehta, da se določi dejanska teža krogle, tri
naboje pa se izstreli preko kronografa. Če ima tekmovalec strelivo različnih velikosti
nabojev, se lahko za testiranje odvzame osem dodatnih nabojev od vsake vrste streliva.
Za vse izračune rezultatov na tekmi se uporabi najnižja izmerjena vrednost faktorja
moči. Vse vrednosti prikazane na tehtnici in kronografu se štejejo kot nominalna
vrednost (brez zaokrožanja ali ponovnega izračunavanja) za izračunavanje po pravilu
5.6.3.5. Če tehtnice ali naprave za izvleči krogle ni na voljo se uporabi vrednost teže
krogle, ki jo navede tekmovalec.
5.6.3.4 Če se teža krogle izmeri pred prihodom tekmovalca, je krogle treba zadržati pri
kronografu skupaj z ostalim strelivom za testiranje, vse dokler ne pride tekmovalec ali
njegov pomočnik ter konča testiranje. V kolikor tekmovalec nasprotuje merjenju teže
naboja pred svojim prihodom je upravičen, da zahteva kalibracijo tehtnice in ponovno
merjenje naboja v njegovi prisotnosti.
5.6.3.5 Faktor moči se izračuna s pomočjo teže in povprečne hitrosti treh (3) izstreljenih nabojev
preko kronografa, po formuli:
Faktor moči =
Pri končnem rezultatu se ne upošteva decimalnih številk (npr. za namene IPSC dobljeni
rezultat 124,9999 ne pomeni 125).
5.6.3.6 Če izračunani faktor moči ne doseže minimalne predpisane meje se preko kronografa
izstreli dodatne tri naboje. Faktor moči se ponovno izračuna z upoštevanjem teže krogle
in povprečne hitrosti treh najhitrejših nabojev od šestih (6) izstreljenih.
5.6.3.7 Če je faktor moči še vedno pod minimumom, lahko tekmovalec pri zadnjem
preizkusnem naboju izbira:
(a) Da se krogla stehta in masa, če je večja od prve krogle, uporabi za izračun faktorja
moči iz pravila 5.6.3.5.; ali
(b) Da se izstreli krogla preko kronografa in se faktor moči preračuna z upoštevanjem
teže prve krogle in povprečne hitrosti 3 najhitrejših krogel od 7 izstreljenih.
5.6.3.8 Če izračunani faktor moči ne ustreza zahtevam za višji (Major) faktor določene
tekmovalne skupine, se točke tekmovalca preračunajo za nižji (Minor) faktor moči, če
ga je dosegel.
5.6.3.9 Če izračunani faktor moči ne ustreza predpisanemu minimumu za tekmovalno skupino,
tekmovalec lahko nadaljuje s streljanjem izven konkurence, vendar njegove točke ne
bodo vnesene v rezultate tekmovanja niti štete za pridobitev možnih nagrad.
5.6.3.10 Če se izvede ponovno testiranje ali uporabi druga vrsta streliva in je rezultat tega
drugačen faktor moči od predhodnega merjenja, se za računanje rezultatov tekme (tudi
že opravljenih strelnih prog) upošteva nižji faktor.
5.6.3.11 Rezultati tekmovalca bodo brisani iz tekme, če ta iz kakršnegakoli razloga ne preda
streliva in/ali ne omogoči testiranja streliva s svojim orožjem v določenem času in na
določenem mestu.
5.6.3.12 Če RM smatra, da kronograf ne deluje ali ni primeren za nadaljnjo uporabo in testiranje
streliva zaradi tega ni mogoče, obveljajo tekmovalčevi predhodno izračunani rezultati
faktorja moči. Nižji in višji faktorji prijavljeni s strani tekmovalcev, kateri niso bili
testirani se sprejemajo po določbah posamezne skupine (glej dodatek D).
5.7 Okvare - oprema tekmovalca
5.7.1 V kolikor po startnem signalu pri tekmovalcu pride do okvare orožja, sme ta na varen način
napako odpraviti in nadaljevati s progo. Med popravljanjem mora biti orožje cel čas usmerjeno
proti koncu proge(tarčam). Uporaba palic ali drugih pripomočkov za popravilo orožja ni
dovoljena in se kršitev kaznuje z rezultatom 0 za to progo.
5.7.1.1 Če se okvara na orožju naredi v času ukaza "napolni in se pripravi" “LAMR” ali "pripravi
se" “MR”, vendar pred startnim signalom, se sme tekmovalec pod nadzorom sodnika s
proge umakniti in popraviti orožje (brez kazni in z upoštevanjem pravila 5.7.4., pravila
8.3.1.1. in vseh varnostnih pravil). Ko konča popravilo (in je upoštevano pravilo 5.1.7-
če je bilo uporabljeno), se sme tekmovalec vrniti na progo, po navodilih ki jih odredi
RO ali RM.
5.7.2 Med odpravo zastoja, ki od tekmovalca zahteva, da je orožje usmerjeno stran od tarče, morajo biti
prsti tekmovalca vidno umaknjeni izven sprožilca (glej pravilo 10.5.8).
5.7.3 V primeru, da tekmovalec ne more odpraviti napake v času 2. minut ali se zaustavi iz
kakršnegakoli razloga mora orožje usmeriti v varno smer in obvestiti RO, ki bo zaključil progo po
običajnem postopku in jo točkoval po pravilih in z upoštevanjem vseh kazni in zgrešenih strelov.
5.7.4 Tekmovalcu pod nobenim pogojem ni dovoljeno zapustiti progo z napolnjenim orožjem (glej
pravilo 10.5.13).
5.7.5 Če se zgodi okvara, kot je zgoraj opisano, tekmovalcu ponavljanje proge ni dopuščeno. To velja
tudi, ko je orožje v času trajanja proge proglašeno za neuporabno ali nevarno (glej pravilo 5.1.6).
5.7.6 V primeru, da RO prekine progo zaradi suma, da je orožje ali strelivo tekmovalca nevarno
(npr.naboj brez smodnika), bo izvedel vse potrebne ukrepe, da ponovno vzpostavi varnost za
tekmovalca in progo. RO strelivo in orožje pregleda in ukrepa, kot sledi:
5.7.6.1 Če najde dokaze, ki potrjujejo njegov sum, tekmovalec proge ne sme ponavljati temveč je
napoten, da popravi napako. Na polo s točkami se zabeleži čas zadnjega izstreljenega
naboja, proga bo točkovana kot da je zaključena in skupaj z vsemi kazenskimi točkami
ter zgrešenimi streli (glej pravilo 9.5.6.).
5.7.6.2 Če sodnik po pregledu ugotovi, da je bil sum kršitve varnosti neopravičen bo tekmovalcu
omogočil ponovitev proge.
5.7.6.3 Tekmovalec, ki se zaradi suma ali zastoja krogle v cevi zaustavi mu ponovitev proge ne
bo odobrena.
5.8 Uradno strelivo na tekmi
5.8.1 Kadar organizator tekme omogoči nakup uradnega streliva mora MD vnaprej v uradni program
tekme/spletno stran tekmovanja in na podpisanem dokumentu (na prodajnem mestu, kjer se
strelivo prodaja) jasno identificirati proizvajalca, tip in opis streliva, tekmovalno skupino, itd.
Tako strelivo bo običajno oproščeno/izvzeto iz pravila 5.6.3 o testiranju s kronografom pod
naslednjimi pogoji:
5.8.1.1 Da tekmovalec pridobi, ter za čas tekme hrani potrdilo organizatorja ali določenega
prodajalca, z detajli o količini in opisom kupljenega streliva na tekmi. Potrdilo se na
zahtevo mora pokazati uradnemu osebju, če ne, se pravilo 5.8.1 ne upošteva. Za
strelivo, ki ni kupljeno od organizatorja ali določenega prodajalca na tekmi pravilo
5.8.1 ne velja, ne glede na to, če je strelivo popolnoma enako uradnemu strelivu
tekmovanja.
5.8.1.2 Uradno strelivo se smatra kot del tekmovalne opreme (glej poglavje 5.7) in napaka na
strelivu ne more biti razlog za ponavljanje proge in/ali arbitražo.
5.8.1.3 Uradno strelivo se za prodajo ali uporabo ne sme omejiti samo na tekmovalce, ki
predstavljajo državo organizatorja in/ali prodajalce.
5.8.1.4 Uradno strelivo mora biti odobreno s strani regionalnega direktorja regije, kjer se tekma
izvaja (in s strani IPSC predsednika za tekme IV. In V. stopnje).
5.8.1.5 Uradne osebe tekmovanja imajo pravico izvesti kronografske ali druge teste za katerokoli
strelivo in kadarkoli v času trajanja tekme, brez potrebe da navajajo razlog.
5.8.2 Kjer je mogoče mora organizator tekme (ali določeni prodajalec) pripraviti strelni prostor za
testiranje, nadzorovan s strani RO kjer pred nakupom tekmovalci s svojim orožjem preizkusijo
manjše količine uradnega streliva.
6 POGLAVJE: Struktura tekme
6.1 Osnovna pravila
Naslednje definicije veljajo kot pojasnilo:
6.1.1 “Strelna vaja”- posebej merjen in točkovan IPSC strelski izziv, osnovan in postavljen v skladu z
IPSC načeli za načrtovanje proge s tarčami in izzivi, ki jih mora vsak tekmovalec rešiti na varen
način.
6.1.2 Strelska proga - del IPSC tekme, ki je sestavljena iz ene strelske vaje ter z njim povezanimi
podporni objekti, opremo, zaščitnimi mesti in oznakami. Na progi se uporablja izključno ena
vrsta orožja (puška, pištola ali šibrenica).
6.1.3 Tekma - tekma je sestavljena iz minimalno treh prog kjer se povsod uporablja samo ena vrsta
orožja. Skupni seštevek rezultatov vsake posamezne proge se uporabi za razglasitev zmagovalca
na tekmi.
6.1.4 Turnir - posebno tekmovanje z individualnimi progami namenjenimi samo za eno vrsto orožja
(npr. proge 1-4 za pištolo, proge 5-8 za puško, proge 9-12 za šibrenico). Združi se skupni
seštevek rezultatov posameznih prog za razglasitev zmagovalca turnirja.
6.1.5 Veliki turnir – je sestavljen iz dveh ali več tekem z določeno vrsto orožja (npr. tekmovanje s
pištolo in puško ali tekmovanje s pištolo, puško in šibrenico). Za razglasitev zmagovalca velikega
turnirja se uporabi individualen rezultat tekmovalca dosežen na vsaki od tekmi - v skladu z IPSC
pravili za veliki turnir.
6.1.6 Liga - sestoji iz dveh ali več IPSC tekem z eno vrsto orožja, izvedenih na različnih lokacijah in ob
različnih datumih. Zmagovalca se določi z zbiranjem rezultatov vseh tekem za vsakega
tekmovalca posebej.
6.2 Tekmovalne skupine
6.2.1 IPSC skupine priznavajo različna orožja in opremo (glej dodatek D). Vsaka tekma mora priznati
vsaj eno tekmovalno skupino. Kadar je na tekmi prisotna/priznana več kot ena tekmovalna
skupina se vsaka skupina točkuje posebej in neodvisno od drugih skupin. Z rezultati tekme se
proglasi zmagovalca za vsako skupino posebej.
6.2.2 Vsaka IPSC tekma mora imeti minimalno število tekmovalcev v vsaki skupini, da bi bila priznana
(glej dodatek A2). Če tekmovalcev v eni skupini ni dovolj, lahko MD tekmovanje te skupine
vseeno odobri, vendar ostane brez uradne odobritve IPSC.
6.2.3 Pred začetkom tekme se mora vsak tekmovalec prijaviti v eno skupino, ki se bo točkovala.
Uradno osebje tekme preveri ali je oprema tekmovalca v skladu z zahtevami te skupine preden
začne tekmovati na vsaki od prog. To je usluga, ki pomaga tekmovalcem potrditi, da je njihova
oprema, ki jo imajo na sebi v skladu z zahtevami tekmovalne skupine v kateri so prijavljeni.
Vseeno pa obvelja pravilo 6.2.5.1.
6.2.3.1 Če se tekmovalec z odločitvijo uradnega osebja ne strinja je njegova dolžnost, da pred
začetkom tekmovanja na progi dokaže primernost njegove opreme glede na pravila
skupine. S pomanjkanjem ali zavračanjem dokazov obvelja predhodna odločitev.
Tekmovalec se lahko pritoži RM katerega odločitev je končna.
6.2.3.2 Orožje tekmovalca in vsa pripadajoča oprema, ki jo uporablja v času tekmovanja na
progah se lahko na zahtevo uradne osebe testira ali ustreza zahteva tekmovalne skupine.
6.2.4 Tekmovalec se lahko s predhodnim soglasjem MD prijavi na tekmi v več kot eno tekmovalno
skupino, vendar za rezultat lahko strelja samo v eni skupini in pod pogojem, da tej skupini vedno
prvič nastopi pri reševanju proge. Vsak naslednji poskus v drugi tekmovalni skupini se ne šteje za
rezultat tekme ali nagrajevanje.
6.2.5 Kjer je tekmovalna skupina izbrisana ali ni na voljo, ali če tekmovalec do začetka tekme
tekmovalne skupine ne prijavi, bo postavljen v skupino, ki je po mnenju RM najbolj primerna
opremi tekmovalca. V kolikor po mnenju RM ni primerne skupine za tekmovalca ta strelja brez
rezultata.
6.2.5.1 Če je v času tekme ugotovljeno, da po startnem signalu oprema tekmovalca ali druga
zahteva ne ustreza kriterijem prijavljene skupine, bo ta premeščen v odprto skupino. Če
ta ni na voljo, bo tekmovalec streljal brez rezultata. Tisti, ki so že prijavljeni v odprto
skupino in po znaku za start ne izpolnjujejo postavljenih kriterijev za to skupino bodo
streljali brez rezultata.
6.2.5.2 Tekmovalec, ki je premeščen iz ene skupine v drugo naj bo čimprej o tem obveščen. RM
ima o premestitvi končno odločitev.
6.2.5.3 Tekmovalec, ki je po pravilu 6.2.5.1 premeščen v odprto skupino mora ustrezati
zahtevam dodatka D1, vendar se od njega zahteva uporaba istega orožja, če se uporabi
pravilo 5.1.7. Če strelivo ustreza zahtevam za odprto skupino in višji (Major) faktor
moči, bodo upoštevani doseženi rezultati. z višjim faktorjem na celotnem tekmovanju.
6.2.6 Diskvalifikacija v kateremkoli trenutku tekme onemogoči tekmovalcu nadaljevanje s
tekmovanjem, vključno z vsemi skupinami, ki jih je prijavil. Z diskvalifikacijo se ne prekličejo
vsi predhodno doseženi rezultati v prvi tekmovalni skupini. Vsi kompletno zaključeni rezultati v
drugi tekmovalni skupini bodo vključeni v rezultate tekme in nagrajevanje.
6.2.7 Uvrstitev v določeno tekmovalno skupino ne preprečuje možnosti nadaljnje uvrstitve tekmovalca
v neko drugo kategorijo, regionalno ali katero drugo ekipo.
6.3 Tekmovalne kategorije
6.3.1 IPSC tekme imajo lahko znotraj posameznih skupin različne kategorije. Tekmovalec se na tekmi
ali turnirju lahko prijavi samo v eno izmed kategorij.
6.3.2 Tekmovalec, ki se v kategorijo ne prijavi pred začetkom tekmovanja ali ne izpolnjuje pogojev za
prijavljeno kategorijo bo iz nje izključen. Podrobnosti o odobrenih kategorijah in zahtevah so
opredeljeni v dodatku A2.
6.4 Regionalne ekipe
6.4.1 Za IPSC tekmovanja IV. stopnje ali več je lahko za tekmovanje v vsaki skupini ali kategoriji
izbrana le ena uradna ekipa posamezne regije (na podlagi tekmovalne uspešnosti). Kriterije za
kategorijo odredi IPSC skupščina in so opisani v dodatku A2.
6.4.1.1 Na tekmah IV. stopnje so dovoljene le ekipe tistih regij, ki pripadajo območju v katerem
se izvaja tekmovanje (npr. na evropskem prvenstvu lahko tekmujejo le ekipe, ki
predstavljajo regije za katere IPSC odredi, da pripadajo evropskemu območju).
6.4.1.2 Na tekmovanjih IV. stopnje ali več so uradne regionalne ekipe razporejene v skupine
(squad) glede na rezultate, ki so jih dosegli na predhodnem tekmovanju iste vrste.
6.4.1.3 Na tekmovanjih IV. stopnje ali več morajo vsi člani uradne regionalne ekipe tekmovati v
isti skupini (squad) na glavnem tekmovanju.(ne morejo v predtekmovanju)
6.4.2 Individualni rezultat tekmovalca se lahko uporabi samo za eno ekipo na tekmi, medtem ko mora
biti vsaka ekipa sestavljena iz tekmovalcev, ki tekmujejo v isti tekmovalni skupini.
6.4.2.1 Posamezna tekmovalna skupina in/ali kategorija dodeljena tekmovalcu določa njegovo
primernost, da je lahko član ekipe (npr. posamezni tekmovalec v standardni skupini ne
more biti tudi član ekipe v odprti skupini). Tekmovalka prijavljena v kategorijo “Lady”
ne more biti članica ekipe ustanovljene glede na starost (Senior) ali obratno.
Individualno registriran tekmovalec v kategoriji je lahko vključen v celotno (“overall”)
ekipo v isti tekmovalni skupini.
6.4.3 Ekipe lahko sestavljajo največ 4 tekmovalci, s tem da se najboljši trije rezultati v ekipi štejejo za
končni rezultat ekipe.
6.4.4 Če član ekipe iz kateregakoli razloga odstopi s tekmovanja, se njegov dosežen rezultat šteje k
skupnemu rezultatu ekipe. Zamenjava člana, ki je odstopil iz tekmovanja, ni dovoljena.
6.4.5 Člana ekipe, ki ni v zmožnosti začeti tekmo, se pred začetkom tekme in z odobritvijo MD lahko
zamenja z drugim tekmovalcem.
6.4.6 Če je član ekipe diskvalificiran s tekmovanja, se njegov rezultat proglasi z 0 za vse proge. Ekipi
ni dovoljena menjava za diskvalificiranega člana.
6.5 Status tekmovalca in akreditivi
6.5.1 Vsi tekmovalci in uradno osebje tekme morajo biti člani IPSC regije v kateri bivajo. Prebivališče
je definirano kot regija v kateri je posameznik stalno nastanjen najmanj 183 dni, v obdobju 12
mesecev pred začetkom tekmovanja. Stalno prebivališče se smatra kot kontrola dejanskega
prebivanja in se ne nanaša na državljanstvo in podobno. Termin 183 dni ne pomeni, da mora
oseba v regiji prebivati nepretrgoma vseh 183 dni ali zadnjih 183 dni pred tekmovanjem.
6.5.1.1 Vseeno pa, organizator ne sme sprejeti prijave tekmovalca ali uradne osebe iz druge
regije brez potrditve regionalnega direktorja, ki potrjuje, da je tekmovalec ali uradna
oseba upravičen nastopati na tekmovanju.
6.5.1.2 Tekmovalec, ki živi v državi ali geografskem območju katero ni sprejeto v IPSC se lahko
pridruži neki včlanjeni IPSC regiji in z soglasjem regionalnega direktorja regije tekmuje
pod njenim okriljem in je predmet odobritve Izvršnega odbora IPSC in regionalnega
direktorja regije. V kolikor država ali geografsko območje tekmovalca vloži zahtevo za
članstvo v IPSC mora tekmovalec postati član te regije že v času prijavnega procesa.
6.5.2 Tekmovalec in/ali član ekipe lahko predstavlja izključno IPSC regijo v kateri živi, razen pod
pogoji ko:
6.5.2.1 Če tekmovalec želi zastopati za regijo v kateri ne živi, vendar ima njeno državljanstvo
mora pred tekmovanjem pridobiti pisno odobritev regionalnega direktorja regije kjer
živi in RD regije kjer ima državljanstvo.
6.5.2.2 Tekmovalec lahko na podlagi pravila 6.5.1.2 in s predhodnim pisnim soglasjem
regionalnega direktorja, predstavlja regijo v katero je včlanjen.
6.5.3 Na regionalnem in kontinentalnem prvenstvu se lahko razglasi za regionalnega ali
kontinentalnega prvaka skupine in/ali skupine kategorije (odvisno od primera) samo tekmovalca,
ki izpolnjuje kriterije prebivališča iz pravila 6.5.1. Vseeno, rezultati tekmovalcev drugih regij ali
kontinentov pri razglasitvi ne smejo biti odstranjeni z rezultatov (v celoti ostanejo nedotaknjeni).
Na primer:
Regija 1, Prvenstvo, Odprta skupina
100 % Tekmovalec A - Regija 2 (razglašen za skupnega prvaka tekmovanja in prvaka skupine).
99 % Tekmovalec B - Regija 6
95 % Tekmovalec C - Regija 1 (razglašen za prvaka regije 1)
6.6 Razporejanje tekmovalcev in tekmovalnih skupin
6.6.1 Tekmovalec, ki nastopa za rezultat se mora držati objavljenega razporeda tekme in tekmovalnih
skupin (squad). Če ni prisoten na progi v objavljenem času in na določen dan, kasneje ne more
nastopati brez dovoljenja MD in rezultat za progo se evidentira z 0.
6.6.2 Uradno osebje tekme (odobreni s strani RM), sponzorji, častni tekmovalci, drugi pomembni člani
regije (z odobritvijo MD) in pomembni člani IPSC (kot je definirano v IPSC statutu v poglavju
6.1) lahko tekmujejo v “predtekmovanju”. Doseženi rezultati bodo vključeni v rezultate tekme
pod pogojem, da so datum in razpored predtekmovanja objavljeni vnaprej, v uradnem razporedu
tekmovanja. Tekmovalcem glavne tekme se omogoči vpogled v rezultate predtekmovanja.
35
6.6.3 Za začetek tekme, turnirja ali lige velja prvi dan, ko tekmovalci začnejo s streljanjem (vključno z
zgoraj navedenimi). Konec tekme, turnirja ali lige velja, ko MD razglasi končne rezultate.
6.7 Mednarodni klasifikacijski sistem (ICS)
6.7.1 Izvršni odbor IPSC lahko koordinira in določi odredbe ter procedure za upravljanje in evidenco
internacionalnega klasifikacijskega sistema.
6.7.2 Tekmovalci, ki želijo klasifikacijo po internacionalnem sistemu morajo uporabiti proge, ki so
objavljene na spletni strani IPSC.
7 POGLAVJE: Upravljanje tekmovanja
7.1 Uradno osebje tekmovanja
Dolžnosti in pogoji za delo uradnega osebja so definirani:
7.1.1 Sodnik (Range Officer - RO) - daje ukaze na progi, natančno nadzoruje tekmovalčevo ravnanje z
orožjem in ostalo glede na pisna navodila za progo. Objavi čas, točke in kazni tekmovalca na
progi in preverja, da so rezultati korektno vneseni na ocenjevalni list (pod poveljstvom CRO in
RM).
7.1.2 Višji sodnik (Chief Range Officer - CRO) - ima primarno oblast nad vsemi osebami in
aktivnostmi na strelskih progah, ki so pod njegovim nadzorom. Nadzoruje pravično, pravilno in
dosledno izvajanje pravil (pod direktnim poveljstvom RM).
7.1.3 Sodnik za rezultate (Stats Officer - SO) - nadzoruje ekipo, ki zbira, sortira, preverja, vnaša in
shranjuje vse točkovne liste ter izda začasne in končne rezultate tekme (pod direktnim
poveljstvom RM).
7.1.4 Upravnik strelišča (Quartermaster - QM) - razdeljuje, popravlja in vzdržuje opremo na progi
(tarče, nalepke, barva, opremo, itd.), vse potrebščine za RO (merilce časa, baterije, sprenjače,
sponke, table za pisanje, itd.), kot tudi skrbi za okrepčilo RO (voda, hrana in ostalo - pod
direktnim poveljstvom RM).
7.1.5 Glavni sodnik (Range Master - RM) - ima celotno oblast nad vsemi osebami in aktivnostmi na
celotnem strelišču - vključujoč varnost, aktivnosti strelskih prog in izvajanje teh pravil. RM mora
biti obveščen o vseh diskvalifikacijah in zahtevah za arbitražo. Glavnega sodnika predlaga
direktor tekmovanja in z njim tesno sodeluje. Za IPSC tekme IV. stopnje ali več imenovanje
glavnega sodnika pisno potrdi Izvršni odbor IPSC.
7.1.5.1 Pod nazivom RM se glede na vsebino teh pravil smatra osebo, ki je določena za RM na
tekmovanju (ali njegov pooblaščeni delegat za eno ali več funkcij) ne glede na
mednarodno ali regionalno stopnjo.
7.1.6 Direktor tekmovanja (MD) - zadolžen je za celotno administracijo tekmovanja, vključno z urniki,
razporedi, postavitvijo prog, koordinacijo s podpornim osebjem in oskrbo storitev. Njegova
pristojnost in odločitve se nanašajo na vse kar se dogaja na tekmovanju, razen v zvezi s pravili, ki
so v pristojnosti RM. Organizator tekmovanja imenuje MD, ki sodeluje skupaj z RM.
7.2 Disciplina uradnega osebja na tekmovanju
7.2.1 Glavni sodnik (RM) ima oblast nad vsem uradnim osebjem na tekmovanju, razen nad MD (razen
v primeru, ko je ta hkrati tudi tekmovalec na tekmi) in je odgovoren za odločitve v zvezi z
disciplino in obnašanjem osebja.
7.2.2 Če je neka uradna oseba disciplinirana, mora RM poročilo o incidentu in disciplinskih ukrepih
poslati regionalnemu direktorju uradne osebe, regionalnemu direktorju, kjer je tekma in
predsedniku IROA (mednarodno združenje sodnikov).
7.2.3 Diskvalificirana uradna oseba, izključena zaradi kršitve varnostnih pravil med tekmovanjem,
lahko še naprej opravlja svoje dolžnosti. Odločitev o sodelovanju uradne osebe nosi RM.
7.3 Imenovanje uradnega osebja
7.3.1 Pred začetkom tekme organizator imenuje MD in RM za opravljanje dolžnosti navedenih v teh
pravilih. Imenovani RM bi moral biti najbolj izkušen in kvalificiran med vsem uradnim osebjem
(glej tudi pravilo 7.1.5). Za tekme I. in II. stopnje lahko ena uradna oseba opravlja dolžnosti MD
in RM.
7.3.2 Pod nazivom “uradna oseba” (RO, RM, itd.) se glede na vsebino teh pravil smatra osebje, ki je s
strani organizatorja tekme določeno za opravljanje dolžnosti na tekmovanju. Osebje, ki sicer ima
certifikat uradnega osebja, vendar na nekem tekmovanju nastopajo kot tekmovalci, nimajo
nikakršnih pristojnosti kot uradno osebje za to tekmo. Prav tako ne smejo nositi oblačil in oznak
uradnega osebja med to tekmo.
7.3.3 Osebam, ki imajo vlogo uradnega osebja na tekmi je prepovedano, da so oborožene v času med
opravljanjem svoje funkcije, ko spremljajo in merijo čas tekmovalca na progi. Kršitve se
obravnavajo po pravilu 7.2.2.
8 POGLAVJE: Strelska proga
8.1 Stanje pripravljenosti orožja
Stanje pripravljenosti orožja je opisano v nadaljevanju. V primeru, ko tekmovalec pred začetkom proge
ne napolni ležišča cevi z nabojem (namenoma ali slučajno), ker tako dopuščajo pisna navodila proge, RO
ne sme ukrepati saj je tekmovalec odgovoren za ravnanje s svojim orožjem.
8.1.1 Revolverji:
8.1.1.1 Revolverji enojnega delovanja - niso dovoljeni na IPSC tekmovanjih.
8.1.1.2 Revolverji dvojnega/selektivnega delovanja - kladivce je popolnoma spuščeno in cilinder
(“bobnič”) zaprt. Če je za polavtomatske pištole start brez okvirja in s praznim
ležiščem, revolverji startajo s praznim cilindrom, v nasprotnem primeru revolverji
startajo z napolnjenim cilindrom.
8.1.1.3 Netradicionalni revolverji – (na primer tisti, ki delujejo na polavtomatski način) so v
nadaljevanju opredeljeni v pravilih in/ali odredbah s strani RM (glej tudi dodatek D5).
8.1.2 Polavtomatske pištole:
8.1.2.1 Pištola enojnega delovanja - napolnjeno ležišče, kladivce napeto in zavarovano (zunanja
varovalka aktivirana).
8.1.2.2 Pištola dvojnega delovanja - napolnjeno ležišče, kladivce popolnoma spuščeno ali
sproščeno
8.1.2.3 Pištola selektivnega delovanja - napolnjeno ležišče in kladivce popolnoma
spuščeno/sproščeno ali napolnjeno ležišče in kladivce napeto in zavarovano z zunanjo
varovalko.
8.1.2.4 Za vse polavtomatske pištole označuje izraz “zunanja varovalka” viden varnostni vzvod
na pištoli (npr. mehanska varovalka za palec na modelu pištole“1911”). V primeru
kakršnegakoli suma o zadevi dokončno odloča RM.
8.1.2.5 V kolikor je ročno orožje opremljeno z vzvodom za sproščanje kladivca ga mora strelec
za sproščanje uporabiti, brez da se dotakne sprožilca. Če ročno orožje tega vzvoda
nima, mora biti kladivce varno in ročno popolnoma sproščeno (ne samo do prvega ali
katerega drugega vmesnega položaja).
8.1.3 Če strelska proga zahteva, da je polavtomatska pištola pripravljena s praznim ležiščem naboja
mora biti zaklepišče v skrajnem zaprtem položaju (popolnoma naprej) in kladivce (če ga orožje
ima), mora biti popolnoma spuščeno ali sproščeno (glej pravilo 8.1.2).
8.1.3.1 Ko pisna navodila za progo zahtevajo, da se orožje in/ali pripadajoča oprema pred
začetkom tekme postavijo na mizo ali neko drugo površino, se jih mora postaviti
natanko tako kot je napisano v navodilih. Razen komponent, ki so normalno pritrjene na
orožje (naslon za palec, mehanska varovalka za palec, ročica za napenjanje ali
repetiranje, varovalna podloga, itd.), se drugih predmetov ne sme uporabiti za dvig –
podlaganje orožja (glej pravilo 5.1.8).
8.1.4 V kolikor v navodilih za tekmovalno skupino v kateri tekmovalec tekmuje število nabojev ni
določeno, tekmovalec ni omejen s številom nabojev, ki jih polni v orožje. Pisna navodila proge
lahko odredijo le kdaj se orožje polni ali kdaj se menja okvir, kot to dovoljuje pravilo 1.1.5.2.
8.1.5 Za kratkocevno orožje, ki se uporablja na IPSC tekmah veljajo naslednje definicije:
8.1.5.1 “Enojno delovanje” - pomeni, da aktivacija sprožilca povzroči eno samo funkcijo (npr.
padec kladivca / udarne igle).
8.1.5.2 “Dvojno delovanje” - pomeni, da povzroči aktivacija sprožilca več kot eno funkcijo (npr.
kladivce se napne ali skrči in nato pade).
8.1.5.3 “Selektivno delovanje” - pomeni, da orožje deluje tako z enojnim kot z dvojnim
delovanjem sprožilca.
8.2 Stanje pripravljenosti tekmovalca
Stanje pripravljenosti, ko je tekmovalec pod direktnim nadzorom sodnika:
8.2.1 Orožje se pripravi po pisnih navodilih za progo in je v skladu z zahtevami za določeno
tekmovalno skupino.
8.2.2 Tekmovalec zavzame začetno pozicijo, ki je določena v navodilih, v nasprotnem primeru mora
stati vzravnano in biti z rokami, spuščenimi ob telesu, obrnjen proti strelišču-v smeri proge (glej
dodatek 2). Od tekmovalca, ki začne ali zaključi progo z napačno začetno pozicijo se lahko
zahteva, da progo ponavlja.
8.2.3 Strelska proga ne sme nikoli zahtevati ali dovoliti tekmovalcu, da se pred startnim signalom ali po
ukazu “STANDBY” "POZOR" dotakne/drži orožje, napravo za polnjenje ali strelivo (razen, ko
gre za neizogibno dotikanje s spodnjim delom roke).
8.2.4 Navodila za progo od tekmovalca nikoli ne smejo zahtevati potega orožja iz toka s šibkejšo roko.
8.2.5 Navodila za progo od tekmovalca ne smejo nikoli zahtevati, da med izvajanjem proge vrne orožje
nazaj v tok. Med drugim, tekmovalec sme vrniti pištolo v tok pod pogojem, da to naredi na varen
način, ko je pištola prazna ali v stanju opisanem v poglavju 8.1. Posledica kršitve teh pravil je
diskvalifikacija (pravilo 10.5.11).
8.3 Ukazi na strelski progi
Odobreni ukazi na strelski progi in njihovo zaporedje izvajanja:
8.3.1 “LOAD AND MAKE READY” - “NAPOLNI IN SE PRIPRAVI” (ali “MAKE READY” -
“PRIPRAVI SE”, ki velja za začetek proge z nenapolnjenim orožjem). Ta ukaz pomeni začetek
proge. Pod direktnim nadzorom RO se tekmovalec obrne proti strelišču (tarčam) ali v varno
smer,(ki jo določi RO, nadene zaščitno opremo za oči in sluh ter pripravi orožje po navodilih za
strelsko progo. Zatem se postavi v zahtevani začetni položaj in RO nadaljuje po postopku.
8.3.1.1 Ko je izdan/izrečen primeren ukaz, se tekmovalec pred začetkom startnega signala in
brez dovoljenja in neposrednega nadzora sodnika ne sme premakniti s startne pozicije.
V primeru nespoštovanja pravil dobi opozorilo(warning) za prvi prekršek, za vsak
naslednji prekršek na tekmovanju se upošteva pravilo 10.6.1.
8.3.2 “ARE YOU READY” - “ALI SI PRIPRAVLJEN” - če tekmovalec na to vprašanje nima
odgovora, se smatra, da je pripravljen za nadaljevanje proge ter popolnoma razume vse zahteve.
Če po izdanem ukazu ni pripravljen, mora odgovoriti “Not Ready” (“Nisem pripravljen”). Ko je
pripravljen, se postavi na startno pozicijo s čimer pokaže sodniku, da je v stanju pripravljenosti.
8.3.3 “STANDBY” - “POZOR” - po tem ukazu sledi v roku 1-4 sekund znak za start (glej tudi pravilo
10.2.6).
8.3.4 “Start Signal” - “Startni signal” - znak za tekmovalca, da prične s strelsko progo. Če ta iz nekega
razloga na signal ne reagira, sodnik preveri njegovo pripravljenost z ukazom “Ali si
pripravljen?”.
8.3.4.1 V primeru, da tekmovalec začne progo pred signalom (napačen start oz. “false start”), ga
bo sodnik čimprej zaustavil in mu odredil ponovitev takoj, ko je proga postavljena v
prvotno stanje.
8.3.4.2 Tekmovalec, ki reagira na startni signal vendar iz nekega razloga ne nadaljuje strelske
proge in s tem sodnik ne registrira uradnega časa na štoparici, dobi čas 0 sekund, kot
tudi 0 točk za rezultat proge.
8.3.5 “STOP” - “STOJ” - katerikoli sodnik razporejen na progo lahko kadarkoli izreče ukaz “Stop”.
Tekmovalec mora nemudoma prenehati streljati, ostati na mestu in počakati na nadaljnja navodila
sodnika.
8.3.5.1 Kadar si dve ali več strelnih prog skupaj delijo isto območje strelišča, lahko sodniki
izdajo druge ukaze po končanju prve proge z namenom, da pripravijo tekmovalca na
naslednjo strelsko vajo ali celotno strelsko progo (npr. “Reload if required” - napolni,
če je to potrebno). Vsaki tovrstni ukazi morajo biti jasno navedeni v pisnih navodilih
proge.
8.3.6 “IF YOU ARE FINISHED, UNLOAD AND SHOW CLEAR” - “ČE SI KONČAL, IZPRAZNI
IN POKAŽI PRAZNO” - če je tekmovalec končal s streljanjem, mora spustiti orožje obrnjeno v
varno smer in ga pred RO izprazniti - vzeti okvir iz orožja, zaklep držati odprt ali ga zakleniti
odprtega in ležišče prazno. Revolverji morajo imeti odprt boben in prazen.
8.3.7 “IF CLEAR, HAMMER DOWN, HOLSTER” - “ČE JE PRAZNO, SPROŽI, TOK” - po tem
ukazu tekmovalec ne sem nadaljevati s streljanjem (glej pravilo 10.6.1). Medtem, ko je orožje še
vedno usmerjeno v varni smeri strelišča, mora izvršiti varnostni ukrep kot sledi:
8.3.7.1 “Self-loaders” - polavtomatske pištole, sprosti zaklep in sproži (brez dotikanja kladivca
ali vzvoda za varno sproščanje, če ga pištola ima). Če mehanizem pištole zahteva okvir
za sprožitev mora tekmovalec o tem obvestiti RO, ki nato izda in nadzira ukaz za varno
praznjenje in sprožitev s praznim okvirjem.
8.3.7.2 Revolverji - zapre prazen boben (brez dotikanja kladivca, če ga orožje ima).
8.3.7.3 Če je pištola preverjeno prazna, jo mora tekmovalec postaviti v tok. Ko se tekmovalec
orožja v toku ne dotika več, proga velja za dokončano.
8.3.7.4 V kolikor se izkaže, da orožje ni prazno, sodnik izda ukaz iz pravila 8.3.6 (glej tudi
pravilo 10.4.3).
8.3.8 “Range Is Clear” - “Proga je varna” - Tekmovalci in uradno osebje tekme ne smejo prestopiti ali
zapustiti strelne črte, ali zaključne lokacije streljanja, dokler to ne odredi RO. Po ukazu se lahko
premikajo naprej zaradi točkovanja, lepljenja tarč, priprave proge, itd.
8.3.9 Tekmovalec s hudo okvaro sluha je lahko, po odobritvi RM, upravičen do uporabe vizualnih
oziroma fizičnih signalov.
8.3.9.1 Priporočeni fizični signali so trepljanje po rami šibkejše strani tekmovalca z
upoštevanjem protokola odštevanja, 3 x trepljaji za “Ali si pripravljen”, 2x trepljaj za
“Pozor” in 1x trepljaj za “”Start signal”.
8.3.9.2 Tekmovalec, ki namesto fizičnih signalov želi koristiti svojo elektronsko ali drugo
napravo, jo mora pred uporabo najprej predlagati za pregled, preizkus in odobritev RM.
8.3.10 Za kronograf ali preverjanje ustreznosti opreme posebni ukazi ne obstajajo ( lahko se izvaja tudi
izven mesta strelske proge). Tekmovalec ne sme upravljati s kratkocevnim orožjem niti odstraniti
zastavice iz dolgocevnega orožja, vse dokler orožja od njega ne zahteva uradna oseba, v skladu z
njegovimi navodili. Kršitve se obravnavajo po pravilu 10.5.1.
8.4 Polnjenje, menjava ali praznjenje med potekom strelske proge
8.4.1 Med polnjenjem, menjavo ali praznjenjem orožja v času trajanja strelske proge morajo biti prsti
tekmovalca vidno odmaknjeni od branika sprožilca, razen kjer je to izrecno dovoljeno (glej
pravilo 8.1.2.5 in 8.3.7.1). Orožje je obrnjeno varno proti strelišču ali drugo varno smer določeno
s strani RO (glej pravilo 10.5.1 in 10.5.2).
8.5 Gibanje
8.5.1 Razen kadar tekmovalec dejansko meri ali strelja v tarče, mora imeti med gibanjem prst ves čas
vidno odmaknjen od branika sprožilca, pri tem naj bi bila varovalka aktivirana in orožje
usmerjeno v varno smer. Gibanje je definirano na sledeč način:
8.5.1.1 Več kot en korak v katerokoli smer
8.5.1.2 Sprememba (menjava) strelskega položaja (npr. iz stoječega v klečeči položaj, iz
sedečega v stoječi položaj, itd.).
8.6 Pomoč in oviranje
8.6.1 V času tekmovanja ne sme tekmovalcu nihče nuditi nikakršno pomoč razen dodeljeni RO na
strelski progi, ki mu lahko kadarkoli izda varnostna opozorila. Takšna opozorila niso razlog za
ponavljanje proge.
8.6.1.1 Tekmovalcem na invalidskih vozičkih ali na drugih pomožnih napravah glavni sodnik
lahko odobri (spregleda)pomoč za premikanje, s tem da lahko upošteva pravilo 10.2.10
(odločitev je v pristojnosti RM).
8.6.2 Glede na odločitev RO lahko vsak tekmovalec, ki nudi pomoč drugemu tekmovalcu na progi
brez odobritve RO (in tekmovalec, ki sprejme pomoč) lahko dobi proceduralno kazen za to progo
ali je kaznovan po odstavku 10.6.
8.6.3 Vsak, ki ustno ali kako drugače moti tekmovalca na progi je lahko kaznovan po odstavku 10.6.
Če RO smatra, da je motenje imelo bistven vpliv na tekmovalca, dogodek prijavi RM, ki lahko na
osnovi svoje odločitve dodeli oškodovanemu tekmovalcu ponovitev proge.
8.6.4 V primeru naključnega fizičnega kontakta z RO ali drugim zunanjim vplivom in tekmovalcem na
progi lahko ponudi sodnik tekmovalcu ponavljanje proge. Tekmovalec ponavljanje proge sprejme
ali zavrne preden vidi dosežen čas ali dosežene točke prvega poizkusa. V kolikor tekmovalec
prekrši varnostna pravila v času fizičnega kontakta s sodnikom ali drugim zunanjim vplivom se
upošteva pravila v odstavku 10.4 in 10.5.
8.7 Pomerjanje (Sight Pictures), streljanje brez naboja (Dry Firing) in pregled
proge(walkthrough)
8.7.1 Tekmovalcem je pred startnim signalom prepovedano pomerjanje in streljanje brez naboja.(suho
streljanje). Kršitev se obravnava najprej z opozorilom, vsak naslednji prekršek na tekmovanju se
kaznuje z dodelitvijo proceduralne kazni. Tekmovalcem je dovoljeno prilagoditi njihovo
elektronsko namerilno napravo dokler imajo orožje usmerjeno direktno v tla pred seboj.
8.7.2 Med ogledom proge (walkthrough) je tekmovalcem za pomerjanje na tarče prepovedana uporaba
kakršne koli pomožne opreme (npr. celotni ali delni del imitacije/replike orožja, del pravega
orožja vključno z deli opreme, itd.), razen lastnih rok. Kršitev se kaznuje s proceduralno kaznijo
za vsak tak primer (glej tudi pravilo 10.5.1).
8.7.3 Nikomur ni dovoljen vstop ali gibanje po strelski progi brez predhodne odobritve RO
zadolženega za to progo ali RM. Prvo kršenje tega pravila se kaznuje z opozoriloom, vsak
naslednji prekršek se lahko obravnava po odredbah odstavka 10.6.
9 POGLAVJE: Točkovanje
9.1 Osnovna pravila
9.1.1 Približevanje tarčam - med točkovanjem se tekmovalci ali njihovi delegati brez dovoljenja RO ne
smejo približati tarčam na manj kot en (1) meter razdalje. Prvo kršitev se kaznuje z opozoriloom,
za vsak naslednji prekršek na isti tekmi, po odločitvi RO, pa je tekmovalcu ali njegovemu
delegatu dodeljena proceduralna kazen.
9.1.2 Dotikanje tarče - v času točkovanja se tekmovalci ali njihovi delegati ne smejo dotikati tarč,
meriti zadetka na njih ali kakorkoli drugače vplivati na tarčo brez odobritve RO. Če RO smatra,
da je njihovo dejanje vplivalo na proces točkovanja, lahko:
9.1.2.1 Oceni tarčo kot popolnoma zgrešeno ali;
9.1.2.2 Dodeli kazen za vsako dotaknjeno kazensko (kazensko) tarčo.
9.1.3 Predčasno polepljene tarče - če točkovanje zaradi predčasno polepljene tarče ni mogoče, mora
RO odrediti ponavljanje proge.
9.1.4 Nepripravljene (neobnovljene) tarče - če ena ali več tarč po končani progi prejšnjega tekmovalca
ni prelepljena in pripravljena za tekmovalca, ki se trenutno točkuje mora RO odločiti ali je možno
tarčo natančno točkovati. Če ni jasno kateri zadetki pripadajo tekmovalcu, ki se trenutno točkuje
mora ta progo ponavljati.
9.1.4.1 V primeru, da so s polepljene tarče odpadle nalepke zaradi vetra, sunka plinov s cevi
pištole ali drugega vzroka in RO ne more določiti kateri zadetki pripadajo tekmovalcu,
se od tekmovalca zahteva ponavljanje proge.
9.1.4.2 Tekmovalec, ki okleva ali se na progi zaustavi zaradi mišljenja, da tarče niso bile
polepljene, nima pravice do ponovitve proge.
9.1.5 Neprebojnost - točkovna površina vseh IPSC tarč, tudi kazenskih, se smatra kot neprebojna, če:
9.1.5.1 Naboj s celotnim premerom prebije točkovno površino papirnate tarče in nato zadane
drugo točkovno tarčo ali kazensko tarčo, se zadetek na drugi tarči ne šteje za rezultat ali
kazen.
9.1.5.2 Naboj s celotnim premerom prebije znotraj točkovne površine papirnato tarčo in nato
zadane ali podre kovinsko tarčo, se to smatra za okvaro opreme na progi. Tekmovalec
mora progo po ponovni vzpostavitvi ponoviti.
9.1.5.3 Naboj z delnim premerom zadane znotraj točkovne površine papirnato ali kovinsko tarčo
in nato nadaljuje pot in zadane še eno točkovno polje druge papirnate tarče, se zadetek
na drugi papirnati tarči prav tako šteje za rezultat ali kazen, odvisno od primera.
9.1.5.4 Naboj z delnim premerom zadane znotraj točkovne površine papirnato ali kovinsko tarčo
in nato nadaljuje pot in podre ali zadane še eno točkovno polje kovinske tarče, se bo
tudi to štelo za rezultat ali kazen, odvisno od primera.
9.1.6 “Hard Cover” - Neprebojni zid/trdo kritje - za neprebojno velja vsa oprema, zidovi, zasloni in
ostale prepreke, razen če je drugače definirano (kot “Soft Cover - probojni zid/mehko kritje) v
pisnih navodilih (glej pravilo 4.1.4.2). Za neprebojno velja v primeru, če:
9.1.6.1 Naboj s celotnim premerom zadane neprebojni zid, nadaljuje pot ter zadane točkovno
papirnato ali kazensko tarčo se ne šteje za točke ali kazen. Kadar ni možno ugotoviti
kateri zadetki na točkovni papirnati ali kazenski tarči so rezultat strelov prebitih skozi
neprebojni zid, se bo to točkovalo (vendar se ne upošteva števila najvišjih možnih
točkovnih zadetkov).
9.1.6.2 Naboj s celotnim premerom zadane neprebojni zid, nadaljuje in zadane ali podre
kovinsko tarčo se smatra za okvaro streliščne opreme in se tekmovalcu po ponovni
vzpostavitvi proge dodeli ponovitev (glej pravilo 4.6.1).
9.1.6.3 Naboj z delnim premerom zadane neprebojni zid, nadaljuje in zadane točkovno polje
papirnate tarče se šteje za rezultat ali kazen, odvisno od tega kaj proga določa.
9.1.6.4 Naboj z delnim premerom zadane neprebojni zid, nadaljuje in zadane točkovno kovinsko
tarčo se šteje za rezultat. Če naboj deloma zadane neprebojni zid, nadaljuje in zadane
kazensko kovinsko tarčo se šteje za kazen.
9.1.7 Nosilci tarč - niso niti prebojni niti neprebojni. Vse krogle, ki deloma ali v celoti zadanejo nosilec
tarče in nato še papirnato ali kovinsko tarčo se šteje za točkovanje ali kazen, kot to določa proga.
9.2 Metode točkovanja
9.2.1 “Comstock” - Štetje - neomejen čas preneha teči z zadnjim strelom, neomejeno število nabojev je
lahko izstreljenih in določeno število zadetkov v tarčo se šteje za rezultat.
9.2.1.1 Rezultat tekmovalca se izračuna tako, da od najvišje vrednosti določenega števila
zadetkov na tarči odštejemo vrednost kazenskih točk. Dobljeni rezultat delimo z
doseženim časom tekmovalca (zabeležen na dve decimalki) in tako dobimo “faktor
zadetkov” za progo. Skupni rezultat proge se dobi tako, da se tekmovalcu z najvišjim
faktorjem zadetkov dodeli maksimalno število točk, ostalim se točke dodelijo glede na
njegov rezultat.
9.2.2 V rezultat proge se tekmovalce razvrsti glede na posamezne tekmovalne skupine, v padajočem
vrstnem redu, glede na posameznikov rezultat proge, izračunan na štiri (4) decimalna mesta.
9.2.3 V rezultat tekmovanja se tekmovalce razvrsti po posameznih tekmovalnih skupinah, v padajočem
vrstnem redu, glede na seštevek točk vseh rezultatov prog posameznika, izračunan na štiri (4)
decimalna mesta.
9.3 Izenačeni rezultati
9.3.1 Če MD smatra, da morajo biti izenačeni rezultati izničeni bo pripravil eno ali več prog za
tekmovalce, ki so izenačeni. Ti izvajajo določene proge vse dokler se rezultat ne razlikuje in
določi zmagovalca. Ta postopek se uporabi le zaradi določitve končnega rezultata oziroma
uvrstitve v primeru izenačenja tekmovalcev, ostali njihovi prvotni doseženi rezultati/točke
ostanejo nespremenjeni. Izenačen rezultat se nikoli ne sme rešiti z žrebom.
9.4 Točkovanje tarč in vrednosti kazenskih točk
9.4.1 Točkovni in kazenski zadetki na IPSC tarčah se točkujejo glede na vrednost, ki jo določi
skupščina IPSC (v nadaljevanju, glej tudi dodatek B in C).
9.4.2 Vsak zadetek viden na točkovnem polju papirnate kazenske tarče bo kaznovan z odbitkom minus
desetih (10) točk, do največ 2 zadetka na kazensko tarčo.
9.4.3 Vsak zadetek viden na točkovnem polju kovinske kazenske tarče bo kaznovan z odbitkom minus
deset (10) točk, do največ 2 zadetka, ne glede na to ali kovinska kazenska tarča pade ali ne.
9.4.4 Vsak zgrešeni strel (miss) se kaznuje z odbitkom minus 10 točk, razen za tarče ki izginejo (glej
pravilo 9.9.2).
9.5 Načini točkovanja tarč
9.5.1 Če ni drugače predpisano v pisnih navodilih za progo, se mora na točkovne papirnate tarče
streljati vsaj enkrat na vsako tarčo, s tem da se točkuje dva najboljša zadetka. Na kovinske tarče,
ki se točkujejo, se mora streljati vsaj enkrat, kovinska tarča mora pasti, da se zadetek šteje v
rezultat.
9.5.2 Če se premer krogle zadetka na točkovni tarči dotika točkovne linije med dvema točkovnima
poljema ali linije med netočkovnim robom in točkovnim poljem, ali če prečka več točkovnih polj,
se točkuje najvišja vrednost.
9.5.3 Če se premer krogle zadetka v točkovnih poljih prekrivajočih tarč in/ali kazenskih tarč dotika
točkovne linije na njih, se točkujejo vsi rezultati kot tudi kazni v območju zadetka.
9.5.4 Radialne raztrganine, ki se širijo izven premera naboja se ne štejejo za točke ali kazen.
9.5.4.1 Povečane luknje v papirnatih tarčah, ki so večje od premera krogle tekmovalca se ne
štejejo za točkovanje ali kazni, razen če so vidni dokazi, da gre za naboj (npr. ostanki
maščobe od naboja, ostanki naboja ali “krona” naboja, itd.), ki jasno ovrže sum, da gre
za sled odboja ali drugih delcev.
9.5.5 Najnižji rezultat proge je lahko nič (0).
9.5.6 Tekmovalcu, ki vsaj enkrat ne strelja na vsako točkovno tarčo na strelski progi bo dobil
proceduralno kazen za vsako tako spuščeno tarčo in kazni za zgrešene strele (glej pravilo 10.2.7).
9.5.7 Vidni zadetki na točkovni papirnati ali kazenski papirnati tarči, ki so posledica prestrela točkovne
ali kazenske tarče ali zadetki, ki na sprednjem delu točkovne ali kazenske papirnate tarče ne
ustvarijo jasno razločne luknje se ne štejejo za rezultat ali kazen.
9.6 Verifikacija/potrditev točkovanja in ugovarjanje na točkovanje
9.6.1 Ko RO izjavi “Range is Clear” - “Proga je varna”, je tekmovalcu ali njegovemu zastopniku
dovoljeno na strelski progi pri točkovanju spremljati uradno osebo, da potrdi točkovanje tarč.
9.6.2 RO zadolžen za progo lahko določi, da se proces točkovanja začne še preden tekmovalec zaključi
strelsko progo. V tem primeru ima tekmovalčev zastopnik pri točkovanju spremljati uradno
osebo, da potrdi točkovanje tarč. Tekmovalci morajo biti o tem obveščeni med informiranjem o
progi (briefing).
9.6.3 Tekmovalec (ali njegov zastopnik), ki med točkovanjem ne potrdi rezultata tarče izgubi pravico
do kasnejše pritožbe v zvezi s točkovanjem te tarče.
9.6.4 Vsako pritožbo, vezano na rezultat ali kazen mora tekmovalec/njegov zastopnik opozoriti RO
preden je dotična tarča prebarvana ali prelepljena oz. ponastavljena. V nasprotnem primeru izgubi
pravico do pritožbe.
9.6.5 Če RO vztraja pri prvotnem točkovanju ali kazni in se tekmovalec s tem ne strinja, se lahko
pritoži višjemu sodniku (CRO) in nato še glavnemu sodniku (RM) in zahteva razsodbo.
9.6.6 Odločitev RM v zvezi s točkovanjem zadetkov na točkovnih ali kazenskih tarčah je dokončna. Na
to točkovanje/rezultat pritožbe niso dovoljene.
9.6.7 V primeru nestrinjanja s točkovanjem se dotične tarče ne sme prelepiti ali kako drugače
spreminjati, vse dokler se o pritožbi ne odloči. V nasprotnem primeru se upošteva pravilo 9.1.3.
(reshoot) RO lahko tarčo s proge umakne, da se tekma nadaljuje brez zadržkov. Tekmovalec in
RO morata dotično tarčo podpisati in jasno označiti problematičen zadetek, ki se obravnava pod
pritožbo.
9.6.8 Uporabiti se mora izključno točkovne šablone, ki jih je odobril RM, ko in če je to zahtevano, za
preverjanje in potrditev dejanske točkovne površine zadetkov na papirnati tarči.
9.6.9 Točkovanje je dovoljeno izvesti z uporabo signalizacije z rokami (glej dodatek F1). Če se
točkovanju nasprotuje, se tarče ne sme prelepiti oziroma postaviti, vse dokler
tekmovalec/zastopnik ne potrdi točkovanja, v skladu s postopki, ki jih je vnaprej odobril RM,
(glej tudi pravilo 9.1.3).
9.7 Točkovni list - “Score Sheets”
9.7.1 RO mora vnesti vse podatke, vključno z danimi opozoriloi, na točkovni list vsakega tekmovalca,
preden jo tudi podpiše. Ko je RO točkovni list podpisal, se na točno določeno mesto podpiše še
tekmovalec. Elektronski podpisi na elektronskih polah so sprejemljivi, če jih odobri regionalni
direktor. Za vnašanje točk in kazni se uporabljajo cele številke. Dosežen čas za končano progo se
vpiše na dve decimalki natančno, v točno določen prostor na listu.
9.7.2 Če je na točkovni list potrebno vnesti popravke, se jih vnese tako na original kot tudi na
tekmovalčevo kopijo. Popravke se potrdi s podpisom sodnika in tekmovalca.
9.7.3 Tekmovalec, ki iz nekega razloga ne podpiše točkovnega lista o tem obvesti RM. Če je RM
zadovoljen z načinom izvedbe proge in točkovanja bo nepodpisani točkovni list posredovan v
obdelavo rezultatov.
9.7.4 Podpisan točkovni list s strani obeh (sodnika in tekmovalca) je dokaz, da je proga dokončana, ter
da so točke, kazni in čas vneseni korektno in nesporno. Tak list se smatra za dokončen dokument,
ki se sme spreminjati le ob soglasju tekmovalca in pristojnega podpisanega sodnika ali arbitražnih
odločitev ali spreminjati zaradi popravkov računskih napak ali vnašanja proceduralnih kazni po
pravilu (8.6.2).
9.7.5 Če se ugotovi, da ima točkovni list nezadostno ali preveliko število točkovnih podatkov, ali nima
vnesenega časa, je potrebno nemudoma obvestiti RM, ki od tekmovalca zahteva ponovitev proge.
9.7.6 V primeru, da ponovitev proge iz nekega razloga ni mogoča se postopa na sledeči način:
9.7.6.1 Če čas ni vnesen, je rezultat proge nič (0).
9.7.6.2 Če ni vneseno zadostno število zadetkov ali zgrešenih strelov, bodo za rezultat
upoštevana že vnesena števila na točkovnem listu.
9.7.6.3 Če je vnesenih preveč zadetkov ali zgrešenih strelov, se upošteva najvišja vrednost
vnesenih točkovnih zadetkov.
9.7.6.4 Proceduralne kazni na točkovnem listu se smatrajo za popolne in dokončne, razen kadar
velja pravilo 8.6.2.
9.7.6.5 Če na točkovnem listu manjkajo osebni podatki tekmovalca, se obvesti RM, ki mora
ukrepati in rešiti problem.
9.7.7 V primeru, da se originalni točkovni list izgubi ali ni na razpolago se uporabi tekmovalčeva
kopija ali neka druga pisna/elektronska verzija. Kadar glavni sodnik(RM) meni, da nič od
predhodno navedenega ni verodostojno ali ne obstaja se tekmovalcu dodeli ponovitev proge. Če
RM smatra, da ponavljanje proge iz kakršnegakoli razloga ni mogoče, tekmovalec prejme nič
(0)točk za čas in nič (0) točk za dotično progo.
9.7.8 Nihče razen uradnega osebja tekme ne sme rokovati z originalnimi točkovnimi listi na progi ali
kjerkoli drugje, ko so bili že podpisani s strani tekmovalca in RO, brez predhodne odobritve RO
ali osebja, zadolženega za statistiko. Prvi prekršek se kaznuje z opozorilom, vsak naslednji
prekršek se lahko obravnava po odredbah odstavka 10.6.
9.8 Odgovornosti pri točkovanju
9.8.1 Vsak tekmovalec je odgovoren voditi zapis svojih rezultatov, da lahko potrdi rezultate, ki jih
objavi SO.
9.8.2 Ko vsi tekmovalci zaključijo tekmo, se začasni rezultati po progah objavljajo na vidnem mestu
strelišča. Na tekmovanjih IV. stopnje ali več so objavljeni v uradnem gostišču/hotelu tekmovanja,
da jih tekmovalci lahko preverijo. Datum in čas objave morata biti jasno vidna in označena na
vsakem objavljenem mestu.
9.8.3 Če tekmovalec na objavljenih rezultatih opazi napako, se mora v roku ene (1) ure po objavi
rezultatov pritožiti sodniku za rezultate. Če pritožba ni vložena v roku, se ta ne upošteva ter
obveljajo objavljeni rezultati.
9.8.4 Tekmovalci, ki po urniku (ali katerim MD omogoči na kakšen drug način), da zaključijo vse
proge v določenem časovnem terminu, ki je krajši od uradnega časa trajanja tekme (npr. 1 dan
namesto 3 dni, ipd.), so dolžni preveriti začasne rezultate po postopku in v času, določenem s
strani MD (npr.preko internetne strani). V nasprotnem primeru pritožbe ne bodo sprejete. Tak
postopek mora biti objavljen vnaprej, v publikacijah tekmovanja in/ali z obvestilom na vidnem
mestu strelišča ter pred začetkom tekmovanja (glej tudi odstavek 6.6).
9.8.5 MD se lahko odloči, da bo objavil elektronske rezultate (npr. internetna stran) kot dodatek ali
nadomestek tiskanim rezultatom. V tem primeru je treba uporabljen postopek objaviti vnaprej, v
brošuri tekmovanja oziroma na vidnem mestu strelišča. Če se MD odloči objaviti le elektronsko
verzijo, je potrebno imeti na razpolago računalnik, ki omogoči tekmovalcem vpogled v rezultate.
9.9 Točkovanje skritih tarč
9.9.1 Premikajoče/gibljive tarče, ki kažejo vsaj del cone A, ko so v mirovanju (pred ali po začetni
aktivaciji), ali ki se v času trajanja nastopa tekmovalca na progi stalno pojavljajo in izginejo,
vendar ne izginejo popolnoma, bodo vedno sankcionirane s kaznijo za spuščeno (ne-streljanje na)
tarčo (procedura) in /ali zgrešene strele (miss).
9.9.2 Premikajoče tarče, ki ne ustrezajo gornjim kriterijem so skrite (bonus) tarče in ne bodo ocenjene s
proceduralno kaznijo kot spuščene (ne-streljane na) tarče in zgrešene (miss), razen če tekmovalec
ni aktiviral mehanizma za premikanje tarče pred ali med zadnjim strelom na tej strelski progi.
9.9.3 Stacionarne tarče, ki kažejo vsaj del cone A pred ali po aktiviranju gibajoče in/ali prekrivne
kazenske tarče ali vidne ovire, niso skrite(bonus) tarče in ne bodo kaznovane kot spuščene in/ali
zgrešene.
9.9.4 Tarče, ki kažejo vsaj del cone A vsakič, ko tekmovalec uporabi mehanski aktivator (npr. vrv,
vzvod, stopalka, zakrilce, vrata, itd.), niso stvar obravnavane v tem odstavku.
9.9.5 Kadar proga zahteva, da je tekmovalec med izvajanjem proge omejen na uporabo premične
naprave, ki potuje iz enega mesta proge na drugo in je tarča na katero lahko strelja z naprave,
vidna samo v enem delu gibanja in na njo (njih) ne more ponovno streljati, (ni vidna na koncu
premikanja naprave), se smatra za skrito (bonus) tarčo.
9.10 Uradni čas
9.10.1 Za merjenje časa trajanja proge se lahko uporablja le naprava s katero upravlja RO. Če sodnik (ali
druga uradna oseba) meni, da zaradi okvare merilca ni mogoče natančno merjenje časa, mora
tekmovalec progo ponoviti.
9.10.2 Če po mnenju arbitražne komisije izmerjen čas tekmovalca ni realen, se od njega zahteva
ponovitev proge (glej pravilo 9.7.4).
9.11 Program za rezultate
9.11.1 Uradni program za vodenje rezultatov na vseh tekmah IV. stopnje ali več je zadnja verzija
Windows Match Scoring System (Win MSS), razen kadar Predsednik IPSC odobri drug program.
Za tekme nižje stopnje se druge programe ne sme uporabljati, če jih ne odobri regionalni direktor
- gostitelj tekmovanja.
10 POGLAVJE: Kazni
10.1 Proceduralne kazni – splošna pravila
10.1.1 Proceduralne kazni se dodelijo kadar se tekmovalec ne drži predpisanih pisnih pravil proge in/ali
kadar se ugotovi, da je kršil druga splošna pravila. RO mora jasno zabeležiti vse dodeljene
proceduralne kazni in njihov razlog na točkovni list.
10.1.2 Vsaka proceduralna kazen se kaznujejo z minus 10 točk.
10.1.3 Tekmovalec, ki se ne strinja s dodelitvijo ali številom dodeljenih kazni, lahko vloži pritožbo CRO
in/ali RM. Če tudi po tem ni zadovoljen z rešitvijo, se lahko pritoži arbitražni komisiji.
10.1.4 Proceduralne kazni se ne more izničiti z nadaljnjim delovanjem tekmovalca. Na primer,
tekmovalec, ki izstreli naboj na tarčo medtem, ko prestopa linijo, bo dobil proceduralno kazen
tudi, če ponovi streljanje na isto tarčo brez prestopa.
10.2 Proceduralne kazni - primeri
10.2.1 Tekmovalec, ki strelja na tarče medtem, ko se s katerimkoli delom telesa dotika tal ali predmeta
izza prestopne linije, dobi 1 proceduralno kazen za vsak strel, ko je v prestopu. Proceduralna
kazen se ne dodeli kadar tekmovalec v času prestopa ni izstrelil niti enega naboja, razen kadar se
upošteva pravilo 2.2.1.5. (krajšanje proge)
10.2.1.1 V kolikor si tekmovalec s prestopom pridobi bistveno prednost, se mu lahko dodeli ena
proceduralna kazen za vsak izstreljeni naboj na tarčo(e), ko je v prestopu.
10.2.2 Tekmovalec, ki se ne drži pisnih navodil proge dobi proceduralno kazen za vsak tak primer. Če si
je na ta način pridobil bistveno prednost, ko ni upošteval pisnih navodil proge, se mu namesto ene
proceduralne kazni lahko dodeli ena proceduralna kazen za vsak izstreljen naboj (npr. če izstreli
enega ali več nabojev v nasprotju z zahtevano lokacijo, strelsko pozicijo, strelskim položajem).
10.2.3 V zgornjem primeru število dodeljenih proceduralnih kazni ne sme presegati števila možnih
točkovnih zadetkov. Na primer, če je tekmovalec s prestopom pridobil bistveno prednost na
mestu kjer so 4 kovinske tarče vidne, dobi po eno proceduralno kazen za vsak strel v času
prestopa in maksimalno 4, ne glede na dejansko število izstreljenih nabojev.
10.2.4 Kadar tekmovalec ne izvede obvezne menjave (mandatory reload) nabojnika/bobnjiča, dobi po
eno proceduralno kazen za vsak strel, ki ga opravi po točki, kjer bi moral izvesti menjavo in vse
dokler ne izvede menjave.
10.2.5 Tekmovalec, ki v Cooperjevem tunelu poškoduje material ali se dotakne materiala na stropu
(ploščice/deske), dobi po eno proceduralno kazen za vsako ploščo, ki pade. Če se material zruši
zaradi dotikanja tekmovalca ob bočne zidove ali plinov iz cevi orožja ali odsuna orožja, se to ne
bo kaznovalo.
10.2.6 Če se tekmovalčeva roka po ukazu “Standby” in pred startnim signalom pomika proti orožju,
napravi za polnjenje ali strelivu, ali pa zavzame boljšo startno pozicijo/položaj, dobi eno
proceduralno kazen. V kolikor uspe sodniku tekmovalca zaustaviti, mu za prvo kršitev dodeli
opozorilo in omogoči ponovni start.
10.2.7 Kadar tekmovalec izpusti katerokoli točkovno tarčo tako, da niti enkrat ne strelja v njo, dobi eno
proceduralno kazen za vsako tako tarčo in pripadajoče število zgrešenih strelov, razen v primeru
uporabe pravila 9.9.2.
10.2.8 Ko proga (ali del proge) pogojuje uporabo samo močne ali šibke roke, tekmovalec dobi po eno
proceduralno kazen vsakič, kadar se po startnem signalu ali po točki, ki določa uporabo samo ene
roke, dotakne orožja (ali pri prijemanju orožja, ko je ta na mizi ipd.) z drugo roko. Izjema za
katero to pravilo ne velja je, kadar tekmovalec odklepa zunanjo varovalko na orožju (brez
poprijemanja), menja ali popravlja okvaro. Med drugim se proceduralna kazen dodeli za vsak
izstreljen naboj, ko tekmovalec uporabi drugo roko za:
10.2.8.1 Držanje-podpiranje orožja, roke ali zapestja v času streljanja;
10.2.8.2 Če si medtem, ko strelja, izboljša stabilnost na tleh, na oviri ali na čem drugem v času
streljanja.
10.2.9 Tekmovalec, ki že zapusti lokacijo streljanja neke tarče, se lahko vrne na to lokacijo in ponovno
strelja v tarčo pod pogojem, da to stori varno. Med drugim, pisna navodila za klasifikacijsko
progo in tekme I. ter II. stopnje lahko prepovedo tako dejanje in v primeru kršitve tekmovalec
dobi eno proceduralno kazen za vsak izstreljen strel.
10.2.10 Posebna kazen - tekmovalec, ki zaradi nezmožnosti ali poškodbe ne more v celoti dokončati
katerega koli dela strelske proge, mora pred začetkom proge od RM zahtevati kazen (za izogib
zahtevam proge).
10.2.10.1 Če RM zahtevo odobri, mora preden tekmovalec začne progo določiti vrednost posebne
kazni - v razponu od 1-20% vrednosti tekmovalčevih točk, (“as shot”/ kot so bile
zadete), ki se odšteje od rezultata, ki ga doseže na progi.
10.2.10.2 RM lahko alternativno opusti katerokoli dano kazen, če ugotovi, da je tekmovalec resno
fizično nezmožen izpolniti zahteve proge.
10.2.10.3 Če RM zavrne zahtevo za posebno kazen, se upošteva vse predpisane proceduralne
kazni.
10.2.11 Tekmovalec, ki strelja preko postavljene ovire/pregrade visoke najmanj 1,8 metra je kaznovan z
eno proceduralno kaznijo za vsak tak strel (glej tudi pravilo 2.2.3.1).
10.3 Diskvalifikacija - splošna pravila
10.3.1 V primeru varnostnih kršitev ali drugih prepovedanih aktivnosti v času trajanja IPSC tekmovanja
je tekmovalec diskvalificiran. Tekmovalcu po izključitvi ni dovoljeno nadaljevati nastopa na
katerikoli progi, ne glede na razpored ali fizično organizacijo tekme, vse dokler ne razsodijo o
pritožbi v skladu s pravili poglavja št. 11. teh pravil.
10.3.2 Ko pride do diskvalifikacije, RO na točkovni list tekmovalca zabeleži vse razloge, čas in datum
kršitve in o tem čim prej obvesti RM.
10.3.3 Rezultati diskvalificiranega tekmovalca se ne smejo izbrisati z rezultatov tekmovanja in MD ne
sme rezultatov tekmovanja proglasiti kot končne, vse dokler se ne izteče čas predpisan s pravilom
11.3.1 in pod pogojem, da nobena pritožba za arbitražo ni vložena glavnemu sodniku (ali
njegovemu pooblaščencu).
10.3.4 Če je pritožba arbitražni komisiji predložena znotraj časovnega roka po pravilu 11.3.1, ima
prednost pravilo 11.3.2.
10.3.5 Rezultati tekmovalca, ki je končal predtekmovanje ali glavno tekmovanje brez diskvalifikacije
obveljajo v končnih rezultatih tekme in na njih ne bo vplivala eventualna diskvalifikacija med
“Shoot-Off” ali drugem stranskem tekmovanju.
10.4 Diskvalifikacija - nenamerno streljanje
Tekmovalca, ki povzroči nenameren strel mora RO nemudoma ustaviti. Nenameren strel se definira kot:
10.4.1 Strel, ki potuje preko zadnjega ali bočnega zidu proge, ali v katerokoli drugo smer, ki velja po
navodilih za progo kot nevarna. Tekmovalec, ki je glede na navodila pravilno streljal proti tarči,
vendar zatem krogla potuje v nevarno smer, ne bo diskvalificiran - vseeno lahko obveljajo
določbe odstavka 2.3.
10.4.2 Naboj, ki zadane tla manj kot tri (3) metre stran od tekmovalca, razen kadar strelja na papirnato
tarčo, ki je oddaljena od tekmovalca manj kot tri metre. Strel, ki zaradi naboja brez smodnika
zadane tla manj kot tri metre stran od tekmovalca, se ne šteje kot nenameren strel in je izključen
iz tega pravila.
10.4.3 Strel, ki se zgodi v času polnjenja, menjave ali praznjenja orožja. Med to se šteje tudi vsak
izstreljen strel med postopkom opisanim v pravilu 8.3.1 in 8.3.7. (glej tudi pravilo 10.5.9).
10.4.3.1 Izjema - detonacija (sprožitev naboja), ki se zgodi v času praznjenja orožja se ne smatra
kot nenamerno streljanje in ni razlog za diskvalifikacijo, lahko pa se uveljavi pravilo
5.1.6.
10.4.4 Strel, ki se zgodi v času odpravljanja zastoja.
10.4.5 Strel, ki se zgodi med premeščanjem orožja iz ene roke v drugo.
10.4.6 Strel, ki se zgodi med gibanjem , razen kadar se strelja na tarče.
10.4.7 Strel na kovinsko tarčo z razdalje manjše od 7 metrov, merjeno s sprednje strani tarče do
tekmovalčevega dela telesa, ki se dotika tal najbližje tarči (glej pravilo 2.1.3).
10.4.8 Če se ugotovi, da je vzrok nenamernega streljanja zlom ali okvara dela orožja in tekmovalec ni
storil nobene varnostne kršitve iz tega poglavja, ne bo diskvalificiran, vendar dobi kot rezultat
proge nič (0).
10.4.8.1 Orožje mora biti nemudoma dostavljeno RM ali njegovemu namestniku, da ga pregleda
in orožje testira, da ugotovi ali je bil zlom/okvara dela orožja razlog nenamernega
streljanja. Tekmovalec nima pravice pritožbe na diskvalifikacijo zaradi nenamernega
streljanja, ki ga je povzročil zlomljen/okvarjen del orožja, če pred odhodom s proge
orožja ne preda za pregled.
10.5 Diskvalifikacija - nevarno ravnanje z orožjem
Primeri nevarnega ravnanja z orožjem vključujejo, vendar niso omejeni samo na sledeče:
10.5.1 Rokovanje z orožjem kadarkoli in kjerkoli izven varnostne cone, brez nadzora in odobritve RO.
10.5.2 Če tekmovalec dovoli, da je cev orožja usmerjena nazaj v smeri streljanja ali na strelski progi
preko določenega varnostnega kota proge (omejene izjeme: glej pravilo 5.2.7.3 in 10.5.6).
10.5.3 Če kadarkoli med izvajanjem strelske proge tekmovalec orožje spusti na tla ali kako drugače
povzroči padec orožja (ne glede na to ali je orožje napolnjeno ali prazno). V kolikor tekmovalec v
času strelske proge zaradi kakršnegakoli razloga namerno in varno položi orožje na tla ali drugo
stabilno površino, ne bo diskvalificiran pod pogojem, da:
10.5.3.1 Tekmovalec ohrani stalni fizični stik z orožjem vse dokler ga ne postavi na tla ali stabilno
površino in
10.5.3.2 Se cel čas ne oddalji od orožja dlje kot 1 meter (razen kadar je orožje pod nadzorom RO
odloženo na večji razdalji zaradi določene začetne pozicije) in
10.5.3.3 Da ne pride do kršitev iz pravila 10.5.2 in
10.5.3.4 Da je orožje v stanju pripravljenosti, kot je opisano v odstavku 8.1. ali
10.5.3.5 Da je orožje prazno, z odprtim zaklepom.
10.5.4 Jemanje orožja iz toka ali vstavljanje v tok znotraj tunela.
10.5.5 Če tekmovalec dovoli, da je v času trajanja proge cev pištole usmerjena v katerikoli del
njegovega telesa (sweeping). Do diskvalifikacije zaradi jemanja orožja iz toka ali vstavljanja v
tok ne pride kadar ima tekmovalec prst jasno viden izven zaščitnika sprožilca.
10.5.6 Če tekmovalec dovoli, da je cev napolnjenega orožja med jemanjem iz toka/vstavljanjem v tok
usmerjena v drugo smer(nazaj) glede na progo, v polmeru 1 metra od tekmovalčevih nog. Polmer
1 metra se upošteva samo kadar je tekmovalec obrnjen direktno v smer proge.
10.5.7 Nošenje ali uporaba več kot enega kosa orožja, kadarkoli v času trajanja proge.
10.5.8 Držanje prsta znotraj zaščitnika sprožilca med odpravljanjem zastoja, ko tekmovalec orožje nima
usmerjeno v tarčo.
10.5.9 Držanje prsta znotraj zaščitnika sprožilca med polnjenjem, menjavo ali praznjenjem orožja, razen
kadar je to izrecno dovoljeno (glej pravilo 8.1.2.5 in 8.3.7.1).
10.5.10 Držanje prsta znotraj zaščitnika sprožilca med gibanjem glede na pravilo 8.5.1.
10.5.11 Imeti polno orožje v toku v kateremkoli sledečem stanju:
10.5.11.1 Pištola enojnega delovanja z napolnjeno cevjo, brez aktivirane varovalke.
10.5.11.2 Pištola dvojnega ali selektivnega delovanja z napetim kladivcem, brez aktivirane
varovalke.
10.5.11.3 Revolver z napetim kladivcem.
10.5.12 Rokovanje s pravim ali lažnim(šolskim) strelivom v varni coni, v nasprotju s pravilom 2.4.4.
10.5.12.1 Izraz “rokovanja/ravnanje” ne prepoveduje tekmovalcu, da vstopi v varnostno cono z
napolnjenim okvirjem ali napravo za hitro polnjenje na pasu, v žepih ali torbi pod
pogojem, da jih fizično ne jemlje iz njih, ko je znotraj varnostnega območja.
10.5.13 Napolnjeno orožje brez izrecne odobritve sodnika.
10.5.14 Pobiranje orožja, ki pade. Samo sodnik lahko pobere padlo orožje, ki ga po kontroli in/ali
praznjenju neposredno vstavi v torbo ali tok tekmovalca. Spuščanje/padec praznega orožja izven
proge se ne smatra kot prekršek. V primeru, če tekmovalec sam pobere pištolo s tal bo
diskvalificiran.
10.5.15 Uporaba prepovedanega ali nevarnega streliva (glej pravilo 5.5.4, 5.5.5 in 5.5.6) in uporaba
prepovedanega orožja (glej pravilo 5.1.10 in 5.1.11).
10.6 Diskvalifikacija - nešportno obnašanje
10.6.1 Tekmovalec bo diskvalificiran s tekmovanja, če RO oceni njegovo obnašanje kot nešportno.
Primeri nešportnega obnašanja vključujejo, vendar niso omejeni na: goljufanje, nepoštenost,
neupoštevanje razumnih navodil uradne osebe ali kakršnokoli obnašanje, ki vpliva na ugled
športa. RM mora biti o diskvalifikaciji obveščen čimprej.
10.6.2 Tekmovalec, za katerega RO meni, da je namerno odstranil ali povzročil izgubo zaščite za oči in
sluh z namenom pridobitve prednosti ali ponavljanja proge bo diskvalificiran.
10.6.3 S strelišča se morajo umakniti tudi druge osebe, če sodnik meni, da je njihovo vedenje
nesprejemljivo. Primeri neprimernega obnašanja so, vendar niso omejeni na: neupoštevanje
razumnih navodil uradnih oseb, motenje poteka proge ali tekmovalca in katerokoli drugo vedenje,
ki vpliva na ugled športa.
10.7 Diskvalifikacija - prepovedane substance
10.7.1 Vse osebe na IPSC tekmah morajo biti psihično in fizično popolnoma prisebne.
10.7.2 IPSC smatra zlorabo alkohola, zdravil brez recepta, nebistvenih zdravil, in uporabo prepovedanih
snovi in snovi za povečanje fizičnih sposobnosti, ne glede na to kako so vzeti, za zelo resen
prekršek.
10.7.3 Razen iz medicinskih vzrokov, tekmovalci in uradno osebje tekme ne smejo biti pod vplivom
zdravil (vključno z alkoholom) kadarkoli v času trajanja tekme. Oseba, ki je po mnenju RM vidno
pod vplivom teh sredstev bo diskvalificirana s tekme in lahko se zahteva, da se odstrani s
strelišča.
10.7.4 IPSC ima pravico prepovedati neke substance in kadarkoli opraviti testiranje (glej posebna IPSC
Anti-Doping pravila).
11 POGLAVJE: Arbitraža in tolmačenje pravil
11.1 Osnovna pravila
11.1.1 Administracija - V nobeni športni disciplini, ki se odvija po določenih pravilih se ni mogoče
izogniti občasnim sporom. Znano je, da je pri tekmovanjih višje stopnje tekmovalcu uvrstitev in
končni rezultat veliko bolj pomemben. Z efektivnim vodenjem in planiranjem tekmovanja se
lahko prepreči večino sporov, če že ne vseh.
11.1.2 Dostop - Pritožbe za arbitražo so lahko predložene za katerokoli zadevo v skladu s sledečimi
pravili, razen kadar z nekim drugim pravilom izrecno ni odobrena. Pritožbe vložene zaradi
diskvalifikacije, ki je posledica kršenja varnostnih pravil bodo obravnavane le v smislu
ugotavljanja ali je bila kršitev dejansko nevarno ravnanje za diskvalifikacijo. Ugovor tekmovalca
na opis kršitve s strani uradne osebe se ne upošteva.
11.1.3 Pritožbe - Na prvi stopnji odloča sodnik strelske proge. Če se tekmovalec z njegovo odločitvijo
ne strinja, se o tem obvesti CRO za progo ali območje, ki nato odloča o pritožbi. Če je po tem
nesoglasje še prisotno, se za odločitev pozove glavnega sodnika RM.
11.1.4 Pritožbe arbitražni komisiji - V kolikor se tekmovalec še vedno ne strinja z odločitvijo, lahko
pritožbo predloži arbitražni komisiji.
11.1.5 Ohranjanje dokazov - Tekmovalec mora o svoji zahtevi za predložitev pritožbe arbitražni komisiji
obvestiti glavnega sodnika. Zahteva lahko tudi, da uradno osebje ohrani vse dokazne dokumente
ali drugo evidenco za razpravo. Avdio in/ali video posnetki se ne štejejo kot dokaz.
11.1.6 Sestava pritožbe - Tekmovalec je odgovoren za sestavo pritožbe v pisni obliki, dostavo in plačilo
ustrezne pristojbine. Pritožba mora biti posredovana glavnemu sodniku RM v točno predpisanem
času.
11.1.7 Odgovornosti/dolžnosti uradnih oseb - Vsaka uradna oseba, ki prejme zahtevo za arbitražo mora
evidentirati identiteto vseh prič in uradnih oseb vpletenih v dogodek in o tem nemudoma obvestiti
RM ter mu posredovati vse informacije.
11.1.8 Odgovornost/dolžnost direktorja tekme - Po prejemu zahteve od glavnega sodnika mora direktor
pozvati arbitražno komisijo v zasebni prostor takoj, ko je to mogoče.
11.1.9 Odgovornost/dolžnost arbitražne komisije - Dolžnost arbitražne komisije je spoštovati in
uveljaviti IPSC pravila ter odločati skladno s temi pravili. Kadar pravila narekujejo tolmačenje ali
kadar primer ni opisan v pravilih, mora komisija odločati in sprejeti najboljšo presojo v duhu s
pravili.
11.2 Sestava arbitražne komisije
11.2.1 Tekmovanja III. stopnje ali več - arbitražna komisija je sestavljena na podlagi sledečih pravil:
11.2.1.1 IPSC predsednik, njegov pooblaščenec ali uradnik tekme (določen s strani MD), v tem
zaporedju, imajo predsedujočo vlogo v komisiji, vendar brez pravice glasovanja.
11.2.1.2 Trije člani arbitraže, ki jih določi IPSC predsednik ali pooblaščenec, ali direktor tekme
(v tem zaporedju), vsak s pravico do enega glasu.
11.2.1.3 Kadar je mogoče bi morali biti člani komisije certificirani sodniki, ki so tekmovali na
tekmi.
11.2.1.4 Predsednik ali katerikoli član komisije pod nobenim pogojem ne sme biti udeležen v
predhodnih odločitvah ali kasnejših pritožbah, ki so pripeljale do arbitraže.
11.2.2 Tekme I. in II. stopnje - MD lahko določi za arbitražno komisijo tri člane, ki nimajo neposredne
povezave s pritožbo ali konflikta interesov v zvezi z dokončno odločbo. Člani komisije naj bi bili
certifikirani sodniki, če je le mogoče. Glasujejo vsi člani komisije. Najstarejša uradna oseba
oziroma najstarejša oseba (če ni certifikiranih sodnikov) bo predsednik komisije.
11.3 Časovne omejitve in zaporedje
11.3.1 Časovna omejitev za pritožbo - Pisna pritožba arbitražni komisiji mora biti posredovana RM na
predpisanem obrazcu, s priloženo pristojbino in v roku ene ure od časa spornega dogodka, ki ga je
zabeležil RO. V kolikor se pritožba ne vloži v tem času se smatra za neveljavno in nadaljnji
ukrepi ne bodo izvedeni. RM na obrazec za pritožbo takoj zabeleži čas in datum prejema
pritožbe.
11.3.2 Časovna omejitev za odločanje/razsodbo - Komisija mora podati odločitev v roku 24 ur od
trenutka, ko je bila podana pritožba ali pred končno razglasitvijo rezultatov s strani MD (karkoli
nastopi prej). Če komisija ne poda odločitve v predpisanem času, se pritožba avtomatsko razglasi
za uspešno/odobreno (tako pritožbe prve stranke kot pritožbe tretjih oseb - glej pravilo 11.7.1) in
pristojbina bo vrnjena.
11.4 Denarne pristojbine
11.4.1 Znesek/taksa - Na tekmah III. stopnje ali več tekmovalec ob vložitvi pritožbe komisiji plača 100
dolarjev (USD) ali ekvivalent maksimalne pristojbine za posamezno tekmo (kar je nižja vsota),
preračunano v lokalno valuto. Takso za pritožbo za ostale tekme določi organizator tekmovanja,
vendar zneski ne morejo preseči 100 dolarjev (USD) ali ekvivalentno preračunano v lokalno
valuto. Če pritožbo odda RM glede spornega vprašanja v zvezi s tekmovanjem, se taksa ne plača.
11.4.2 Izplačilo - Če komisija odloči v korist pritožbe, se taksa vrne tekmovalcu. V nasprotnem primeru,
pri tekmah I. in II. stopnje, se takso posreduje regionalnem ali nacionalnem inštitutu za sodnike
(RROI ali NROI). Pri tekmah III. stopnje ali več se taksa posreduje IROA.
11.5 Pravila postopka
11.5.1 Dolžnosti in postopek komisije - Komisija preuči pisno pritožbo in zadrži denarno takso, ki jo
plača tekmovalec, vse dokler o zadevi dokončno ne odloča.
11.5.2 Predložitev - Komisija lahko od nosilca pritožbe zahteva, da osebno poda dodatne podrobnosti o
sporni zadevi in ga lahko izpraša o vseh podrobnostih v zvezi s pritožbo.
11.5.3 Razprava - Komisija lahko od tekmovalca zahteva, da se umakne, medtem ko proučuje vse
nadaljnje dokaze.
11.5.4 Priče - Komisija lahko izpraša uradno osebje in ostale priče ter pregleda vse priložene dokaze.
11.5.5 Vprašanja - Komisija sme uradnemu osebju in pričam postavljati kakršnakoli vprašanja vezana na
pritožbo.
11.5.6 Mnenja - Člani komisije se vzdržijo izražanja svojega mnenja ali razsodbe medtem, ko postopek
še poteka.
11.5.7 Pregled prostora - Komisija lahko pregleda strelišče oziroma prostor, vezan na pritožbo in
zahteva, da jih pri tem spremlja uradna oseba za katero meni, da bi lahko koristila pri končni
odločitvi.
11.5.8 Nedopusten vpliv - Vsak, ki poskuša vplivati na člane komisije kakorkoli drugače kot z dokazi
mu sledi disciplinski postopek s strani arbitražne komisije.
11.5.9 Posvetovanje/razprava - Ko komisija meni, da ima dovolj informacij in dokazov bo v
ločenem/zasebnem prostoru razpravljala in razsodila glede na večino glasov članov komisije.
11.6 Odločitev in posledice
11.6.1 Odločitev komisije - Ko komisija razsodi o pritožbi, pokliče nosilca pritožbe (tekmovalca), RO
proge in RM, da razglasijo razsodbo.
11.6.2 Izvajanje razsodbe - RM je dolžan izvršiti odločitev komisije. Razsodbo objavi na mesto vidno
vsem tekmovalcem. Razsodba ni retroaktivna, kar pomeni, da se ne more uveljavljati za primere,
ki so se zgodili pred obravnavanim.
11.6.3 Razsodba je dokončna - Odločitev komisije je dokončna in se zoper nje ne more ugovarjati/vložiti
pritožbe, razen kadar RM po razsodbi, vendar pred objavo končnih rezultatov, sprejme nove
dokaze, ki bi lahko veljali za ponovno obravnavanje.
11.6.4 Zapisnik - O odločitvah komisije se vodi zapisnik, ki lahko služi kot primer za morebitne
nadaljnje podobne primere na tem tekmovanju.
11.7 Pritožbe tretjih oseb
11.7.1 Pritožbo lahko predložijo tudi druge osebe po predpisih za pritožbe tretje osebe. V tem primeru
obveljajo vse določbe iz tega poglavja.
11.8 Tolmačenje pravil
11.8.1 Tolmačenje teh pravil je dolžnost IPSC izvršnega odbora.
11.8.2 Oseba, ki želi razlago posameznega pravila mora vprašanja v pisni obliki poslati na sedež IPSC
po pošti, faksu ali e-mailu.
11.8.3 Vse razlage pravil objavljene na IPSC spletni strani začnejo veljati in se jih mora upoštevati na
vseh IPSC tekmah najmanj 7 dni po objavi. Vse takšne razlage so predmet potrditve ali
spremembe pravil na naslednji IPSC skupščini.
12 POGLAVJE: Razne zadeve
12.1 Dodatki
Vsi dodatki, ki se tu pojavljajo so sestavni del pravilnika.
12.2 Jezik
Angleški jezik je uradni jezik IPSC pravilnika. V primeru, da obstajajo razlike v prevodu pravil med
angleško verzijo tega pravilnika in prevodom v ostale jezike se angleška verzija smatra za uradno verzijo.
12.3 Zanikanje odgovornosti
Tekmovalci in ostale osebe na IPSC tekmovanjih so v popolnosti, edini in osebno odgovorni, da z vso
opremo, ki so jo prinesli na tekmo v popolnosti spoštujejo vse zakone sprejete v geografskem ali
političnem območju, kjer se tekma izvaja. Niti IPSC in vso IPSC uradno osebje, organizacije včlanjene v
IPSC niti uradno osebje organizacij včlanjenih v IPSC ne sprejemajo kakršnekoli odgovornosti. Prav tako
ne odgovarjajo za izgubo, okvaro, nezgodo, poškodbo ali smrt storjeno komurkoli kot rezultat zakonitega
ali nezakonitega koriščenja te opreme.
12.4 Spol
V tekstu pravil je načeloma vse napisano v moškem spolu, vendar velja tak opis tudi za ženski spol.
12.5 Slovar
Prevod ni potreben
12.6 Mere
Prevod ni potreben
Kjer so v teh pravilih izražene mere, so tiste v oklepajih podane samo kot vodič.
DODATEK A1: IPSC tekmovalni nivoji
P = Priporočljivo (Recommended), O = obvezno (Mandatory)
Level Level Level Level Level
I II III IV V
1. Mora upoštevati zadnjo verzijo IPSC pravil O O O O O
2. Tekmovalci morajo biti člani svoje IPSC regije P O O O O
(glej poglavje 6.5)
3. Direktor tekme O O O O O
4. Glavni sodnik (RM) – dejanski ali imenovani O O O O O
5. Glavni sodnik potrjen s strani regionalnega direktorja P P O P P
6. Glavni sodnik potrjen s strani izvršnega odbora IPSC O O
7. En višji sodnik na območje (CRO) P P P O O
8. En NROI sodnik na progi P P O O O
9. En IROA sodnik na progi P O O
10. IROA sodnik za rezultate P O O
11. En član osebja strelske proge (menjava tarč) P P P P P
za vsakih 6 nabojev
12. Proge potrjene od regionalnega direktorja P P O
13. Proge potrjene od komisije IPSC O O O
14. IPSC potrjevanje (glej točko 24) O O O
15. Kronograf P P O O
16. Registracija tekme pri IPSC tri mesece vnaprej O
17. Soglasje IPSC skupščine v ciklu treh let O O
18. Vpis v IPSC koledar tekmovanj O O O
19. Poročila o tekmi na IROA O O O
20. Priporočeno minimalno število nabojev
Pištola 40 80 150 300 450
Puška (glej pravilo 1.2.1) 40 80 150 200 250
69
Šibrenica 40 80 150 200 250
21. Število prog - - - 24 30
Pištola
Priporočeno minimalno število prog
Pištola 3 6 12 - -
Puška 3 6 12 24 30
Šibrenica 3 6 12 24 30
22. Priporočeno minimalno število tekmovalcev
Pištola 10 50 120 200 300
Puška 10 50 120 200 300
Šibrenica 10 50 120 200 300
23. Ocenjevanje tekmovanja (število točk) 1 2 3 4 5
24. Mednarodno potrjevanje v IPSC tekme I ali II stopnje ni potrebno. Regionalni direktor je pristojen, da
uvede svoje lastne kriterije in postopek za potrejevanje tekmovanj znotraj njegove regije.
DODATEK 2: IPSC priznavanje
Pred začetkom tekme mora organizator določiti katere tekmovalne skupine bodo priznane.
Če ni drugače določeno, se na IPSC tekmah priznavajo skupine in kategorije na podlagi števila
registriranih tekmovalcev, ki dejansko tekmujejo na tekmi, vključno z diskvalificiranimi tekmovalci (npr.
če ima skupina na tekmi III stopnje 10 tekmovalcev in je en ali več tekmovalcev diskvalificiranih med
tekmo, bo skupina še naprej priznana), na podlagi sledečih kriterijev:
1. Skupine:
I. in II. stopnja……………………………….. Minimalno 5 tekmovalcev v skupini (priporočeno)
III. stopnja………………………………….... Minimalno 10 tekmovalcev v skupini (obvezno)
IV. in V. stopnja……………………………... Minimalno 20 tekmovalcev v skupini (obvezno)
2. Kategorije
Za priznavanje kategorije je potrebno najprej doseči uvrstitev v tekmovalno skupino.
Tekmovanja vseh stopenj………………….Minimalno 5 tekmovalcev v skupini znotraj priznanih
kategorij (glej priznano listo ki sledi).
3. Posamezne kategorije:
Kategorije odobrene za posamezno skupino so:
(a) Ženske…………………….Tekmovalke - ženskega spola
(b) Junior-mladinci…………...Tekmovalci, ki so na prvi dan tekmovanja stari manj kot 18 let
(c) Seniorji…………………....Tekmovalci, ki so na prvi dan tekmovanja stari več kot 50 let
(d) Super Seniorji………...…..Tekmovalci, ki so na prvi dan tekmovanja stari več kot 60 let.
Super senior ima možnost tekmovati v kategoriji Senior, vendar
ne v obeh. Če v Super Seniorjih ni dovolj prijavljenih za
priznanje kategorije, bodo vsi vključeni v Seniorje.
4. Timske/ekipne kategorije
IPSC tekmovanja lahko priznavajo za timske nagrade sledeče:
(a) Regionalne ekipe po skupinah
(b) Regionalne ekipe po skupinah za kategorijo Ženske
(c) Regionalne ekipe po skupinah za kategorijo Junior-mladinci
(d) Regionalne ekipe po skupinah za kategorijo Senior
(e) Regionalne ekipe po skupinah za kategorijo Super Seniorji
DODATEK 3: “Shoot-Off” izločilna tabela
Top 16 Četrtfinale Polfinale Finale Nagrade
Posamezno izključevanje Najboljši trije
(Single elimination) (3)
1
15 Zmagovalec Zmagovalec A
9 Zmagovalec
7 Zmagovalec
5
13 Zmagovalec
11 Zmagovalec Zmagovalec B
3 Prvak
4 &
12 Zmagovalec 2. mesto
14 Zmagovalec Zmagovalec C
6 Zmagovalec
8
10 Zmagovalec Zmagovalec D
16 Zmagovalec
2
Poraženec
A/B
Poraženec 3. mesto
C/D
DODATEK A4: Odobrena razmerja strelskih prog
Proge Kratke Srednje Dolge
12 6 4 2
13 7 4 2
13 6 5 2
14 7 5 2
14 8 4 2
14 6 6 2
15 8 5 2
15 7 6 2
16 8 6 2
16 9 5 2
17 9 6 2
18 9 6 3
19 10 6 3
19 9 7 3
20 10 7 3
20 11 6 3
20 9 8 3
21 11 7 3
21 10 8 3
22 11 8 3
22 12 7 3
23 12 8 3
24 12 8 4
25 13 8 4
25 12 9 4
26 13 9 4
26 14 8 4
26 12 10 4
27 14 9 4
27 13 10 4
28 14 10 4
28 15 9 4
29 15 10 4
30 15 10 5
DODATEK B1: Postavitev tarč
Rezanje vrhov na palici tarče zagotavlja izboljšan viden videz.
DODATEK B2: IPSC Tarča
(0.5 cm netočkovne meje okoli cele tarče)
Točkovanje
Major Polje Minor
5 A 5
4 C 3
2 D 1
DODATEK B3: IPSC Mini tarče
(0.3 cm netočkovne meje okoli cele tarče)
Točkovanje
Major Polje Minor
5 A 5
4 C 3
2 D 1
DODATEK C1: Kalibracija IPSC poperja
1. Glavni sodnik mora zagotoviti določeno zalogo streliva in eno ali več pištol, katero uradno osebje
uporablja kot uradno opremo za kalibracijo.
2. Pred začetkom tekme se strelivo za kalibracijo meri preko kronografa po postopku opisanem v
pravilu 5.6.3.3, z izjemo, da se zahteva samo 4 naboje za vsako kalibracijo orožje. Strelivo za
kalibracijo mora vsakič, ko se meri iz izbranih pištol doseči faktor moči 125 (odstopnaje +/-5%).
3. Ko glavni sodnik odobri strelivo za kalibracijo in določi orožje ta ne more biti več predmet za
pritožbo s strani tekmovalca.
4. Glavni sodnik mora pred ali kadarkoli med tekmovanjem zagotoviti kalibracijo za vsak poper.
5. Za začetno kalibracijo mora biti vsak poper postavljen, da pade, ko je zadet v kalibracijsko
območje z določenim orožjem za kalibracijo. Strel mora biti izstreljen s strelnega mesta na
strelski progi, ki je najbolj oddaljeno od poperja in je tekmovalcu viden vsaj del kalibracijskega
območja. Kalibracijske cone so označene v orisih na naslednjih straneh.
6. Če v času trajanja strelske proge poper ne pade, ko je zadet ima tekmovalec na voljo tri
alternative:
a. V poper strelja toliko časa, dokler ne pade. V tem primeru ni potreben noben nadaljnji
ukrep in strelska proga se točkuje “kot je bila odstreljena”.
b. Poper je ostal v mirovanju, tekmovalec ne išče kalibracije. V tem primeru se strelska
proga točkuje kot “kot je bila odstreljena”, s tem da se poper točkuje kot zgrešen.
c. Tekmovalec v poper ne strelja ponovno in zahteva kalibracijo. V tem primeru se poperja
in prostora okoli njega (na katerem stoji) ne sme dotikati nihče. Če uradna oseba prekrši
to pravilo, tekmovalec progo ponovi. Če pravilo prekrši tekmovalec ali kdo drug, se
poper točkuje kot zgrešen, preostanek prog se točkuje “kot je bila odstreljena”.
d. Če poper pade zaradi kakršnegakoli razloga (npr.veter), preden se ga lahko kalibrira, se
odredi ponavljanje proge.
7. Če ne pride do nobenih sprememb, mora sodnik voditi preizkus kalibracije poperja (kadar se
zahteva pod točko 6(c) zgoraj) čim bližje točki s katere je tekmovalec streljal s poperjem. Velja
naslednje:
a. Če sodnik s prvim strelom zadane poper v kontrolnem območju ali nižje in ta pade se
šteje, da je poper pravilno kalibriran in bo točkovan kot zgrešen.
b. Če sodnik s prvim strelom zadane poper v kontrolnem območju ali nižje, vendar ta ne
pade, se šteje kot nepravilno kalibriran. Ko je poper pravilno umerjen, bo tekmovalec
progo ponavljal.
c. Če sodnik s prvim strelom popolnoma zgreši poper, mora strel ponavljati dokler se ne
zgodi eden od primerov navedenih v točki 7(a) ali 7(b).
8. Odobrene kovinske plošče se ne kalibrira in se ni možno pritožiti zoper njihove
kalibracije/umerjenosti (glej pravilo 4.3.3.2).
DODATEK C2: IPSC poper
PIŠTOLA PUŠKA/ŠIBRA
Točke 5 ali 10 točk
5 točk
Minor/Major (pravilo 9.4.1.1 in 9.4.1.2)
Kazni
Minus 10 točk Minus 10 točk
Zgrešen(miss) / Nestrelni (No-Shoot)
Kalibracijske cone za vsak poper so označene v osenčenem območju
Toleranca/dopuščanje +/- 0.5 cm
Kovinske točkovne in kazenske (no-shoots) tarče, ki se pri strelu lahko nenamenoma obrnejo na rob ali v stran, so
izrecno prepovedane. Uporaba takih tarč se kaznuje po IPSC sankcijah (glej pravilo 4.3.1.1).
DODATEK C3: IPSC kovinske plošče
PIŠTOLA PUŠKA/ŠIBRENICA
Točke 5 ali 10 točk
5 točk
Minor/Major (Pravilo 9.4.1.1 in 9.4.1.2)
Kazni
Minus 10 točk Zgrešen(miss) / Kazenske(No- Minus 10 točk
Shoot)
Okrogla Kvadratna Dimenzije Okrogla Kvadratna
20 cm O 15x15 cm Minimum 15 cm O 15x15 cm
30 cm O 30x30 cm Maximum 30 cm O 45x30 cm
PUŠKA
Razdalja tarč Test streljanja (pravilo 2.5.3)
75 - 100 m 15 cm O 15x15 cm
101 – 200 m 20 cm O 20x20 cm
201 – 300 m 30 cm O 30x30 cm
Razdalje in mere morajo biti jasno navedene
Pomembna konstrukcijska navodila
Kovinske plošče, ki se pri strelu slučajno obrnejo na rob ali v stran, so izrecno prepovedane. Njihova uporaba se
kaznuje po IPSC sankcijah (glej pravilo 4.3.1.1).
Pri tekmovanjih s pištolami bi morale biti kovinske plošče postavljene na trdo kritje/hard cover ali kovinske
podstavke višine najmanj 1 m.
DODATEK C4: Poročilo dnevnih meritev s kronografom
DODATEK D1: Odprta skupina
1. Minimalni faktor moči za Major 160
2. Minimalni faktor moči za Minor 125
3. Minimalna teža krogle 120 grain za Major
4. Minimalen kaliber krogle/dolžina tulca 9 mm (0.354") / 19 mm (0.748")
5. Minimalen kaliber krogle za Major Ne
6. Minimalna sila proženja (glej dodatek E4a) Ne
7. Maksimalna velikost orožja Ne
8. Maksimalna dolžina okvirja 170 mm (glej dodatek E1)
9. Maksimalna kapaciteta streliva Ne
10. Maksimalna razdalja pištole in s trupom povezano opremo 50 mm (glej pravilo 5.2.5)
11. Pravilo 5.2.10 / Dodatek E2 velja Ne
12. Optični/elektronski merki Da
13. Kompenzatorji, odprtine, dušilci zvoka in ognja Da
Posebni pogoji:
14. Strelivo, ki ni v skladu z minimalno težo naboja, vendar doseže večji faktor moči(major) po
merjenju s kronografom, se šteje za nevarno in mora biti odstranjeno s tekmovanja (glej pravilo
5.5.6). Če teža prvega naboja, stehtana na podlagi pravila 5.6.3.3., tehta manj kot je predpisana
minimalna teža naboja za Major faktor moči bo veljalo pravilo 5.6.3.6 in bo naslednji naboj
stehtan kot končni in bo določil težo naboja.
DODATEK D2: Standardna skupina
1. Minimalni faktor moči za Major 170
2. Minimalni faktor moči za Minor 125
3. Minimalna teža krogle Ne
4. Minimalen kaliber krogle/dolžina tulca 9 mm (0.354") / 19 mm (0.748")
5. Minimalen kaliber krogle za Major 10 mm (0.40"), glej spodaj
6. Minimalna sila proženja (glej dodatek E4a) Ne
7. Maksimalna velikost orožja Da, glej spodaj
8. Maksimalna dolžina okvirja Da, glej spodaj
9. Maksimalna kapaciteta streliva Ne
10. Maksimalna razdalja pištole in s trupom povezano opremo 50 mm (glej pravilo 5.2.5)
11. Pravilo 5.2.10 / Dodatek E2 velja Da
12. Optični/elektronski merki Ne
13. Kompenzatorji, odprtine, dušilci zvoka in ognja Ne, glej spodaj
Posebni pogoji:
14. Pištola, ki je v stanju pripravljenosti (glej odstavek 8.1), vendar nenapolnjena in z vstavljenim
praznim okvirjem ali praznim zaprtim bobnom, se mora popolnoma prilegati notranjosti škatle z
dimenzijami 225mm x 150mm x 45mm (toleranca + 1mm, - 1mm). Vsi okvirji morajo biti
preizkušeni in uspešno opraviti test.
15. Tekmovalec pištolo vstavi (ali vzame) v škatlo tako, da je zaklep (ali cev revolverja) postavljeno
paralelno z najdaljšo stranjo škatle. Zadnji nastavljivi merek je lahko malo stisnjen med
vstavljanjem, zaklep popolnoma zaprt in vsi ostali deli (npr. preklopni merki, repetirne
ročice,naslon za palec, itd.) morajo biti popolnoma iztegnjeni in pravilno nameščeni v škatli.
Raztegljivi okvirji in okvirji z vzmetnim dnom (base pad)jo so izrecno prepovedani.
16. Dodatne odprtine na cevi niso dovoljene. Dodatne odprtine se sme delati le na zaklepu.
17. 357 SIG je dovoljen kaliber za večji (Major) faktor v primeru, da doseže predpisan minimalni
faktor moči. Ta privolitev poteče 31. decembra 2017.
DODATEK D3: Skupina Classic
1. Minimalni faktor moči za Major 170
2. Minimalni faktor moči za Minor 125
3. Minimalna teža krogle Ne
4. Minimalen kaliber krogle/dolžina tulca 9 mm (0.354") / 19 mm (0.748")
5. Minimalen kaliber krogle za Major 10 mm (0.40"), glej spodaj
6. Minimalna sila proženja (glej dodatek E4a) Ne
7. Maksimalna velikost orožja Da, glej spodaj
8. Maksimalna dolžina okvirja Da, glej spodaj
9. Maksimalna kapaciteta streliva Da, glej spodaj
10. Maksimalna razdalja pištole in s trupom povezano opremo 50 mm (glej pravilo 5.2.5)
11. Pravilo 5.2.10 / Dodatek E2 velja Da
12. Optični/elektronski merki Ne
13. Kompenzatorji, odprtine, dušilci zvoka in ognja Ne
Posebni pogoji:
14. Pištola, ki je v stanju pripravljenosti (glej odstavek 8.1), vendar nenapolnjena in z vstavljenim
praznim okvirjem, se mora popolnoma prilegati notranjosti škatle z dimenzijami 225mm x
150mm x 45mm (toleranca + 1mm, - 0mm). Vsi okvirji morajo biti preizkušeni in uspešno
opraviti test.
15. Tekmovalec pištolo vstavi (in vzame) v škatlo tako, da je zaklep postavljen paralelno z najdaljšo
stranjo škatle. Zadnji nastavljivi merek je lahko malo stisnjen med vstavljanjem, zaklep
popolnoma zaprt in iztegnjen ter pravilno nameščen v škatlo.
16. Pištole morajo biti osnovane in po videzu enake klasičnemu 1911 modelu. To pomeni, da imajo
enojni okvir, en kos kovinskega okvirja, zaklep s sprednjim izrezom in protiprašno zaščito (z ali
brez vodila za dodatke-accessory rail), ki ima maksimalno dolžino 75 mm, ko je merjeno od
sprednjega robu protiprašne zaščite do zadnjega dela zatiča utrjevala zaklepa.
16.1 Odprtina okvirja ne sme presegati maksimalne zunanje širine 35 mm. Ustreznost odprtine se
preveri s pomočjo 35 mm široke in vsaj 5 mm globoke izrezane odprtine na dnu škatle ali z
uporabo ravnila oziroma pomičnim merilom, kakor to določi RM.
17. Spremembe kot so izrezi na zaklepu, nasloni za palec šibke roke, ročica za repetiranje niso
dovoljene.
18. Dovoljene spremembe so: preoblikovano zaklepišče (ravna zgornja površina, itd.), preoblikovan
ščitnik sprožilca (kvadraten, prirezan, itd.), zaobljena zadnja stran ročaja, “bull” ali konične cevi,
izboljšani izvlečniki, zareze za prste (strojne, dodatne ali zavite okoli ročaja, itd.), preoblikovan
gumb za izmet nabojnika, sprožilci, kladivce, posamezne/obojestranske mehanske varovalke za
palec, katerikoli odprti merki in povečan vzvod za zadržanje zaklepa v zadnjem položaju ter
ščitnik palca pod pogojem, da ni naslon za palec šibke roke.
18.1 Ostale dovoljene spremembe so »lepotne« narave (npr.po meri izdelani vložki za ročaj,
»okraski« ali podobna površinska vgraviranja, zareze za boljši oprijem, itd.).
19. Okvirji, ki so dosegljivi tekmovalcu med izvajanjem strelske proge ob znaku za start ne smejo
vsebovati več kot 8 nabojev (za Major faktor moči) ali 10 nabojev (za Minor faktor moči).
20. 357 SIG je dovoljen kaliber za večji (Major) faktor v primeru, da doseže predpisan minimalni
faktor moči. Ta privolitev poteče 31. decembra 2017.
DODATEK D4: Tovarniška skupina
1. Minimalni faktor moči za Major Ne pride v poštev
2. Minimalni faktor moči za Minor 125
3. Minimalna teža krogle Ne
4. Minimalen kaliber krogle/dolžina tulca 9 mm (0.354") / 19 mm (0.748")
5. Minimalen kaliber krogle za Major Ne pride v poštev
6. Minimalna sila proženja (glej dodatek E4a) 2.27 kg (5 lbs.) za prvi strel
7. Maksimalna velikost orožja Max. Dolžina cevi 127 mm
8. Maksimalna dolžina okvirja Ne
9. Maksimalna kapaciteta streliva Da, glej spodaj
10. Maksimalna razdalja pištole in s trupom povezane opreme 50 mm (glej pravilo 5.2.5)
11. Pravilo 5.2.10 / Dodatek E2 velja Da
12. Optični/elektronski merki Ne
13. Kompenzatorji, odprtine, dušilci zvoka in ognja Ne
Posebni pogoji:
14. V tovarniški skupini se lahko uporablja le pištole, ki so objavljene na seznamuki je objavljen na
spletni strani IPSC. Pištole za katere IPSC smatra, da so izključno enojnega delovanja so po
izrecno prepovedane. Uraden IPSC protokol za merjenje dolžine cevi je opisan v dodatku E4b.
15. Pištole z zunanjim kladivcem morajo biti ob startnem signalu popolnoma spuščene/sproščene
(pravilo 8.1.2.5). Poskus prvega strela mora biti z dvojnim delovanjem. Tekmovalci, ki po
startnem signalu (vendar pred prvim strelom) napnejo kladivce na pištoli, ki ima napolnjeno cev
dobijo eno proceduralno kazen za vsak tak primer. Kazen se ne dodeli kadar navodila za strelsko
progo zahtevajo, da tekmovalec pripravi pištolo z praznim ležiščem v cevi. V tem primeru lahko
tekmovalec izstreli prvi naboj z enojnim delovanjem.
16. Originalni sestavni deli, ki jih proizvajalec ponuja kot standardno opremo ali kot opcijo za
določen model pištole, ki je na IPSC seznamu odobrenih pištol za produkcijo, so dovoljeni pod
naslednjimi pogoji:
16.1 Preoblikovanje teh delov, razen manjših detajlov (odstranitev malenkostnega materiala ali
popravkov, ki so nujno potrebni za namestitev tovarniških delov), je prepovedano. Druge
prepovedane spremembe so tiste, ki olajšajo hitro menjavo okvirjev (npr. povečanje odprtine
za vstavljanje okvirjev, dodajanje lijakov, itd.), sprememba originalne barve pištole ali
končne obdelave orožja, dodajanje traku, graviranje(stippling) ali drugačno lepotičenje.
16.2 Okvirji, ki so dosegljivi tekmovalcu med izvajanjem strelske proge ob znaku za start ne
smejo vsebovati več kot 15 nabojev. Oznake ali nalepke, notranji omejevalniki/blokade,
zaščitni element dna nabojnika, dodatne luknje za preverjanje, ki dodajo ali zmanjšajo
zanemarljivo težo nabojnika so dovoljeni.
16.3 Merki so lahko obdelani/obrezani, prilagojeni in obarvani. Prav tako so lahko opremljeni z
optičnim vlaknom (fiber optic) ali podobno.
17. Neoriginalni deli, sestavni deli in dodatki so prepovedani, razen pod pogojem:
17.1 Neoriginalni okvirji so dovoljeni glede na pravilo 16.2 zgoraj.
17.2 Neoriginalni odprti merki (glej pravilo 5.1.3.1) so dovoljeni v primeru, če njihova
namestitev ne zahteva nobene spremembe na orožju.
17.3 Neoriginalne platnice ročaja, ki ustrezajo profilu in dimenzijam originalnega ročaja so
dovoljene. Dovoljeno je tudi dodajanje nedrsečega traku na ročaj (glej dodatek E3a),
prepovedana pa je uporaba »gumijastih prevlek ročajev«(rubber sleeves).
DODATEK D5: Skupina Revolver
1. Minimalni faktor moči za Major 170
2. Minimalni faktor moči za Minor 125
3. Minimalna teža krogle Ne
4. Minimalen kaliber krogle/dolžina tulca 9 mm (0.354") / 19 mm (0.748")
5. Minimalen kaliber krogle za Major Ne
6. Minimalna sila proženja (glej dodatek E4a) Ne
7. Maksimalna velikost orožja Ne
8. Maksimalna dolžina okvirja Ne pride v poštev
9. Maksimalna kapaciteta streliva Ne, glej spodaj
10. Maksimalna razdalja pištole in s trupom povezano opremo 50 mm (glej pravilo 5.2.5)
11. Pravilo 5.2.10 / Dodatek E2 velja Ne
12. Optični/elektronski merki Ne
13. Kompenzatorji, odprtine, dušilci zvoka in ognja Ne
Posebni pogoji:
14. Kapaciteta bobna ni omejena. Pred menjavo nabojev je dovoljeno izstreliti maksimalno 6
nabojev. Kršitve se kaznujejo z eno proceduralno kaznijo za vsak presežen strel, glede na 6
dejansko izstreljenih nabojev pred menjavo.
15. »Self-loading« - polavtomatski (samopolnilni) revolverji z drsečim zaklepom so v tej skupini
prepovedani.
DODATEK E1: Postopek merjenja okvirja
Okvirje se postavlja vertikalno na ravno površino in nato izmeri od ravne površine navzgor, do zadnjega
dela odprtine za polnjenje, kot je prikazano na sliki. Samo ravni, čvrsti okvirji so dovoljeni (npr.gibljivi,
bobnasti, »J«, »L«, »T« ali podobni okvirji so prepovedani).
DODATEK E2: Oris pozicije strelne opreme
Črte označujejo sprednje omejitvene linije za pištolo, tok in vso pripadajočo opremo - za bokom (hip-
bone) ob startnem signalu. Slika prikazuje tudi položaj rok – spuščene/sproščeno ob telesu (glej pravilo
8.2.2.)
DODATEK E3a: Tovarniška skupina – Omejitve uporabe
lepilnega traku na ročajih
Maksimalna zunanja površina na katero se sme namestiti trak v enem sloju (razen minimalno neizogibno
prekrivanje do 2 cm), je prikazana spodaj na sliki:
Trak sme biti nameščen le znotraj dela označenega s črtami, ki vključuje sprednji in zadnji del ročaja.
Traku se ne sme uporabiti, da bi se z njim onemogočilo varovalko na ročaju niti se ga ne sme namestiti na
katerikoli del zaklepa, sprožilec, branik sprožilca in na katerikoli vzvod ali gumb.
DODATEK E3b: Vse skupine – »peta« pištole
»Peta« pištole na zgornji sliki ni v skladu s pravilom 5.2.7.2.
DODATEK E4a: Postopek testiranja sile proženja
Če tekmovalna skupina zahteva minimalno mejo za silo proženja, bo orožje testirano po sledečem
postopku:
1. Izpraznjeno orožje bo pripravljeno tako, kot da bi želeli sprožiti z dvojnim delovanjem sprožilca.
2. Utež ali merilec sile proženja se namesti čim bližje sredini sprožilca.
3. Sprožilec pištole mora, ali:
a. Dvigniti in zadržati 2.27 kg (5 lbs.) teže, ko je cev pištole usmerjena navzgor in pištola
rahlo dvignjena, ali
b. Na merilcu, prikazati nič manj kot 2.27 kg (5 lbs.) z uporabo postopka določenega s
strani RM.
4. Enega od zgoraj navedenih testov ponovimo maksimalno 3 – krat.
5. Če kladivce ali udarna igla ne pade na nobenem od treh poskusov (iz točke 3a zgoraj), ali če
merilec ne zabeleži manj kot 2.27 kg (5 lbs.) iz točke 3b zgoraj) bo test pištole opravljen uspešno.
6. Če kladivce (ali varovalka) pade na vseh treh poskusih (iz točke 3a zgoraj) ali če merilec
zabeleži manj kot 2.27 kg (5 lbs.) iz točke 3b zgoraj), bo test pištole opravljen neuspešno in
upošteva se pravilo 6.2.5.1.
DODATEK E4b: Postopek merjenja dolžine cevi
Popolnoma sestavljeno in prazno orožje se usmeri vertikalno navzgor, nato se skozi ustje cevi in vse do
čela zaklepa vstavi moznik s 127 mm markerjem. Če je 127 mm marker ob ali nad koncem ustja cevi, je
pištola ustrezna.
Za revolverje se meri od konca odprtine cevi in vse do čela, kjer se cev konča. Če je dolžina 127 mm ali
manj, se revolver šteje za primernega.
DODATEK E5: Primer obrazca za preverjanje opreme
DODATEK F1: Ročni signali za točkovanje
Alpha Charlie Delta
Mis No-Shoot Re-Score
Kadar se točkujeta dva naboja v tarči, se uporabi obe roki.